Korenje

Skupina: Zelenjadnice Latinsko ime: Daucus carota Tudi: korenček, rumeno korenje

Razmere pridelave

Izberite razmere, v katerih pridelujete. Prikazani bodo razdelki, ki veljajo za izbrano kombinacijo; skupni deli navodil ostanejo vidni ves čas. Razmer ni treba izbrati – brez izbire so prikazana vsa navodila.

Način pridelave

Ali se prideluje na prostem ali v zavarovanem prostoru.

Ne omejujemPridelava na prostemKorenje raste na prostem, kjer vremena ni mogoče uravnavati. Bistveno se spremeni troje: tla so izpostavljena dežju in suši, zato je treba vodo in stanje tal spremljati; pleveli rastejo skupaj s posevkom in v začetku rasti posevek prehitevajo; kakovost korena je odvisna od tega, kako enakomerno je bila rast preskrbljena z vodo in hranili. Zato so s tem načinom vezani razdelki o pripravi tal, o namakanju in o oskrbi posevka.Pridelava v zavarovanem prostoruKorenje raste v tunelu za zgoden pridelek, kjer so razmere vsaj delno pod nadzorom. Bistveno se spremeni troje: vodo in hranila dovajamo načrtovano, ker dežja ni; pri gostem posevku in zadržanem zraku so razmere za bolezni listov drugačne; zgodnejši pridelek ima drugačen trg in drugačno ceno. Zato so s tem načinom vezani razdelki o pridelovalnih zahtevah, o varstvu in o spravilu.

Namen pridelka

Za kaj je pridelek namenjen; to spremeni čas spravila in ravnanje po njem.

Ne omejujemZa shranjevanjePridelek je namenjen shranjevanju in poznejši porabi. Merila so drugačna kot pri sveži porabi: pomembni so zrelost korena ob spravilu, nepoškodovanost pri izkopavanju in pogoji, v katerih pridelek stoji. Zato je s tem namenom vezan razdelek o shranjevanju, kjer so zbrani dejavniki, od katerih so pogoji odvisni, in način spremljanja izgub.

Namen pridelave

Korenje pridelujemo za tri različne namene, ki se med seboj razlikujejo po tem, kdaj je pridelek zrel in kaj pomeni kakovost:

• sveža poraba – mlad koren in šopki; pridelek gre na trg kmalu po spravilu, kakovost pa določajo izenačenost, gladka površina in svež videz;
• shranjevanje – zrel koren, ki mora biti nepoškodovan in zdrav, ker se poškodbe in bolezni v shrambi pokažejo pozneje;
• predelava v izdelek – ta tema sodi na predelava.si in je ta vodič ne obravnava.

Namen določi vse nadaljnje odločitve: izbiro sorte, gostoto posevka, čas spravila in ravnanje s pridelkom po spravilu. Zato se določi pred setvijo in ne med rastjo. Kjer pridelujemo za svežo porabo, je mogoče izbrati zgodnejšo sorto in pridelovati dlje v hladnejši del leta; kjer pridelujemo za shrambo, je pomembnejša trdnost in zdravje korena.

Pridelovalne zahteve

Korenje je kultura, katere pridelek raste v tleh. Zato so tla pomembnejša kot pri večini drugih zelenjadnic: koren se razvija v prostoru, ki mu ga tla dajo, in vsaka ovira se pokaže v obliki pridelka.

• Zgradba tal. Globoka, rahla in strukturna tla z drobljivo podpovršino omogočajo raven in izenačen koren. Plitva, zbita ali kamnita tla povzročijo zvijanje, razcepljanje in kratke korene. Kjer v podpovršini ostane zbita plast, se koren ne more razvijati navzdol.
• Voda. Preskrba z vodo mora biti čim bolj enakomerna. Dolga suša, ki ji sledi močno vlaženje, je za kakovost korena slabša od zmerne preskrbe skozi vso rast. Zato se vlaga spremlja, ne pa uravnava po občutku.
• Lega in osončenost. Korenje je kultura hladnejšega dela leta; vročina in suša pospešita dozorevanje in poslabšata kakovost, zato so prisojne in vetru izpostavljene lege zahtevnejše.
• Pleveli. V začetku rasti je korenje slabo konkurenčno; pleveli, ki rastejo hitreje, posevek prehitevajo in preraščajo. Zato je načrtovanje zatiranja plevelov del pridelovalnih zahtev in ne poznejši opravek.
• Skorja in vznik. Skorja na tleh je za korenje posebej nevarna, ker ne ovira le vznika, ampak določi tudi, ali bo posevek izenačen po celotni površini.

Občutljive faze so vznik, ko se odloči izenačenost posevka, in obdobje, ko se koren debeli, ker takrat nihanja vode in hranil vplivajo na kakovost. Razpoke in druge nepravilnosti korena so obravnavane v razdelku o pogostih napakah; pragov za posamezne vzroke v tem vodiču ni, ker zanje ni preverjenega vira.

Izbira sort in sadilnega materiala

Pri korenju se sorte med seboj razlikujejo po dolžini rastne dobe, obliki in dolžini korena ter po sposobnosti shranjevanja. Izbira zato izhaja iz treh podatkov: namena pridelka, globin in zgradbe tal ter dela leta, v katerem pridelujemo.

• Za svežo porabo in šopke se izbirajo sorte, ki so uporabne že prej in dajo koren, primeren za trženje v šopkih.
• Za shranjevanje je odločilna sposobnost ohranjanja kakovosti, ki se med sortami razlikuje; podatke o tem je treba vzeti iz uradnega razvida sort in iz strokovne literature.
• Glede na tla se izbira oblika korena: na plitvih in težjih tleh dolg koren ni smiseln, ker se ne more razviti; izbira oblike je torej odgovor na tla in ne na željo trga.
• Sadilnega materiala pri korenju ni v obliki sadik: korenje se prideluje iz semena. Zato je kakovost semena del odločitve – kalivost partije se preveri pred setvijo, ker se neizenačen vznik pozneje ne popravi. Kako se to preveri, je opisano v objavi Kalivost semena: kako jo preverimo pred setvijo.

Kjer sorte za določen namen ni mogoče dobiti, se to zapiše; namesto ugibanja o primernosti se izbere sorta z znanimi lastnostmi, ki so zapisane ob izbiri.

Kolobar in predposevek

Korenje se v kolobar uvršča z dvema ciljema: da tla ne prenašajo bolezni in škodljivcev, ki jih korenje goji, in da so tla brez plevelov, ko se posevek seje.

• Kaj korenje potrebuje od predposevka. Predposevek naj pusti tla čista in ne preveč zbita. Tam, kjer je bila prej kultura, ki se je pospravljala pozno ali je zapustila veliko plevelov, je redčenje in okopavanje korenja težje.
• Česa se izogibamo. Ponavljanje korenja na isti površini povečuje tveganje bolezni korena in kopičenje škodljivcev, ki prezimijo v tleh ali na ostankih. Zato se korenje v zaporedju vrača šele po premoru; trajanje premora v tem vodiču ni navedeno, ker zanj ni preverjenega vira za naše razmere.
• Vmesni posevki in pokritost. Kjer so tla med pridelavama nepokrita, se izpirajo in zbijajo; vmesni posevek lahko to prepreči in hkrati zmanjša zapleveljenost pred setvijo.
• Beleženje. Zaporedje po enotah se zapiše, ker so prav vrtnine kultura, pri kateri se napake v zaporedju pokažejo šele v naslednjih sezonah. Kako se evidenca vodi, je opisano v postopku Kolobar.

Priprava tal

Priprava tal je pri korenju del pridelovalnega postopka in ne le pripravljalno opravilo: oblikuje prostor, v katerem bo koren nastal.

1. Preveri se nosilnost tal. Ovrednoti se, ali se sme po tleh hoditi in delati; prehod po premokrih tleh naredi zbitost, ki se v eni sezoni ne odpravi. Postopek presoje je opisan v objavi Kdaj smemo na njivo: kako preverimo nosilnost tal? in v vodniku Zbitost tal.
2. Obdela se v globino, ki jo zahteva koren. Zbita plast v podpovršini se rahlja le z delom v ustrezni globini; plitva obdelava zbite plasti ne odpravi. Kako se to izvede, je opisano v postopku Priprava tal.
3. Površina se zgladi in zdrobi. Setvena postelja mora biti drobljiva in ravna, ker seme leži plitvo in vsaka neravnina vpliva na vznik. Grobe grude in kamni v površini poškodujejo koren in otežijo spravilo.
4. Izbere se oblika površine. Na lahkih in globokih tleh se korenje seje na ravno površino; na težjih in bolj vlažnih tleh se oblikujejo grebeni ali dvignjene grede, ker se tla prej ogrejejo in voda odteka. Katera oblika je prava, je odvisno od tipa tal, klime in opreme; meril za naše razmere nimamo.
5. Ocena zapleveljenosti se zapiše. Pred setvijo se oceni, kateri pleveli so na površini, ker se od tega odvisi načrt zatiranja. Postopek ocene je opisan v objavi Zapleveljenost posevka: kako jo ocenimo in zapišemo?.

Setev ali sajenje

Korenje se prideluje iz neposredne setve. Presajanje se v pridelavi korenja ne uporablja v meri, v kateri se uporablja pri drugih zelenjadnicah, ker se koren med presajanjem poškoduje in razvije nepravilno. Zato se odločitev o presajanju ne obravnava; kjer se vseeno izvaja, je treba posebej preveriti vpliv na obliko korena.

Pred setvijo in ob njej se opravi naslednje:

• preveri se kalivost partije (povezava v razdelku o izbiri sort);
• določi se čas setve glede na namen: za svežo porabo se seje več zaporednih setev, da je pridelek na voljo dlje časa, za shranjevanje pa tako, da koren dozori pred obdobjem, ko se rast ustavi;
• setev se izvede plitvo in v ravne vrste, tako da so tla nad semenom drobljiva; globina in razmik nista navedena, ker zanju ni preverjenega vira;
• po setvi se površina zavaruje pred izsušitvijo in pred pticami, kolikor je to v danih razmerah potrebno;
• zapiše se datum setve, ker je za presojo vznika nujen podatek o tem, koliko dni je minilo in v kakšnih razmerah.

Neizenačen vznik je pri korenju pogosta težava in ima več možnih vzrokov (skorja, globina setve, suša, ptice, kalivost partije); preverjanje vzrokov je opisano pri težavi Neizenačen vznik.

Prehrana rastlin

Načrt gnojenja izhaja iz analize tal in iz podatka o predposevku; brez teh dveh podatkov odmerkov ni mogoče navesti. Kako se odvzame vzorec in kako se izvid uporabi, je opisano v vodniku Analiza tal, postopek upoštevanja hranil iz organskih virov pa v objavi Organski viri hranil: kako jih upoštevamo?.

Posebnosti pri korenju:

• Presežek dušika ni korist. Kadar je dušika preveč glede na svetlobo in vodo, rastlina razvije bujno listje, koren pa zaostaja; taka rast je tudi bolj privlačna za škodljivce in bolezni listov. Zato se rast bere skupaj z analizo in se prehrana ne določi le po videzu posevka.
• Koren je treba preskrbeti do konca rasti. Pomanjkanje v drugi polovici rasti se pri korenju ne popravi, ker se kakovost korena oblikuje sproti.
• Količina gnojila ni količina hranila. V izvidu in v priporočilu je treba ločiti, kaj je hranilo in kaj je izdelek, ter upoštevati, kaj od navedenega je rastlini res na voljo.

Namakanje

Korenje ima plitev koreninski sistem v primerjavi s poljščinami, zato hitreje občuti pomanjkanje vode v zgornji plasti. Odločitev o namakanju se sprejme po meritvi, ne po urniku.

• Merjenje. Vlaga se meri v plasti, v kateri je glavnina korenin; kako se meri in preverja, je opisano v vodniku Spremljanje vlage v tleh in v objavi Merilnik vlage v tleh: kako preverimo, ali meritev drži?.
• Kritična obdobja. Vznik in začetna rast potrebujeta vlago v plitvi plasti; v obdobju debeljenja korena pa nihanja vode vplivajo na kakovost. Zato se namaka po fazah in ne enako skozi vso rast.
• Enakomernost sistema. Pred dodatkom vode se preveri, ali sistem daje vodo enakomerno; sistem, ki zaliva neenakomerno, razliko v rasti le poveča. Primerjava načinov je opisana v postopku Primerjava načinov namakanja.
• Omejitve. Trajanje in količine se določijo iz meritve in iz znanega pretoka sistema; v tem vodiču jih ni, ker zanje ni preverjenega vira.

Oskrba posevka

Oskrba korenja je v veliki meri zatiranje plevelov in ohranjanje razmer v tleh, v katerih koren raste brez ovir.

• Redčenje. Pri neposredni setvi je redčenje samostojno opravilo: brez njega rastline rastejo prepogosto, koreni pa ostanejo drobni in neizenačeni. Redči se takrat, ko so rastline dovolj velike, da jih je mogoče prijeti, in tako, da se sosednje ne izruvajo. Gostota posevka je obravnavana v postopku Gostota posevka; merila za doseženo gostoto so opisana v objavi Dosežena gostota posevka: kako jo izmerimo na njivi?.
• Pleveli. Zatiranje se načrtuje pred setvijo in izvaja zgodaj, ker korenje v začetku rasti ne tekmuje uspešno. Ukrepi se med seboj menjajo; prevlada enega samega vodi v plevelne vrste, ki se mu prilagodijo. Možnosti so opisane v postopku Mehanski postopki oskrbe in pri težavi Pleveli v posevku.
• Skorja. Če se površina po dežju posuši v skorjo, vznik zaostane ali se prekine. Skorja se prebije plitvo in v času, ko so rastline še majhne; postopek je opisan pri težavi Skorja na tleh.
• Gibanje po posevku. Vsak prehod stroja ali človeka po vlažnih tleh zbija tla in poškoduje koren; zato se dela združujejo in prehodi načrtujejo.

Varstvo

Varstvo korenja se začne s preventivo, ker se večina težav ne da odpraviti z enim ukrepom.

• Kolobar in higiena. Vračanje korenja na isto površino in ostanki prejšnjih pridelav povečajo tveganje bolezni. Preventivni ukrepi so opisani v vodniku Preventiva v varstvu rastlin.
• Spremljanje. Posevek se pregleduje po delih parcele, ker se bolezni in škodljivci pojavijo ognjiščno. Zapišejo se datum, mesto in obseg pojava; en sam znak ni diagnoza.
• Uradna obvestila. Za pojave, ki jih napoveduje javna služba, se uporabljajo prognostična obvestila. Kako se obvestilo prevede na svojo parcelo, je opisano v vodniku Prognostična obvestila: od obvestila do odločitve.
• Ukrepi. Imena sredstev, odmerki in karence v tem vodiču niso navedeni; preverijo se v uradnih podatkih za vsako sredstvo, kulturo in namen posebej. Prav tako v vodiču ni navedeno, kateri ukrep je ob katerem pojavu dovoljen.

Spravilo

Korenje ne dozori v enem dnevu in nima enega samega zunanjega znaka zrelosti, kot ga ima na primer sklenjena glava. Zato se zrelost presodi po namenu pridelka in po stanju korena v vzorcu:

• za svežo porabo zadošča uporabna velikost in svež videz;
• za shranjevanje mora koren doseči velikost, pri kateri se kakovost med shranjevanjem ne zniža hitro, in mora biti zdrav in nepoškodovan.

Postopek spravila:

1. Vzorec se pregleda. Na več mestih in po delih parcele se izkoplje vzorec; oceni se velikost, izenačenost, poškodbe in znaki bolezni.
2. Preveri se vreme in stanje tal. V mokrih tleh se poškodbe povečajo, zato se spravilo prestavi, kadar tla niso primerna; presoja je enaka kot pri drugih opravilih.
3. Izkopavanje se izvede brez poškodb. Nastavitve stroja, globina dela in hitrost določajo, koliko korenov se poškoduje; poškodovani koreni se v shrambi ne popravijo.
4. Pridelek se loči sproti. Poškodovani, razcepljeni in bolni koreni se izločijo takoj, ker se okvara med shranjevanjem širi.
5. Ravnanje z listjem. Listje se odstrani oziroma skrajša tako, da se koren ne poškoduje in da ne ostane preveč vlage; podrobnosti so odvisne od opreme in načina shranjevanja.
6. Zapišejo se datum, del parcele, pridelek in opažanja. Če pridelek ne gre takoj v shrambo, se ne pušča na soncu; kako se ob spravilu zabeleži rezultat, je opisano v vodniku Določanje zrelosti in spravilo.

Pridelek in kakovost

Pridelek se ocenjuje po merilih, ki jih je mogoče izmeriti ali opisati na vzorcu:

Razlike v pridelku med deli parcele se ne pripisujejo enemu vzroku brez preverjanja. Če želimo vedeti, kaj je razliko povzročilo, se primerjava zastavi vnaprej; postopek je opisan v objavi Kako si zastavimo primerjavo na njivi, da iz nje kaj izvemo?.

Shranjevanje

Shranjevanje korenja je nadzor nad vlago, temperaturo, poškodbami in čistočo. V tem vodiču ni navedene nobene temperature, relativne vlage ali trajanja shranjevanja, ker zanje ni preverjenega vira; pogoji so odvisni od namena, stanja korena ob vnosu in razpoložljive opreme.

• Priprava. Koren se vnese zdrav in nepoškodovan; poškodbe se v shrambi ne popravijo in so vhod za gnilobo. Pridelek se ne meša med deli parcele ali med datumi spravila.
• Ločevanje serij. Vsaka serija dobi oznako s parcelo, datumom in stanjem ob vnosu, ker izgub pozneje ni mogoče pripisati pravemu vzroku. Načelo je opisano v vodniku Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje, pogoj pri korenju pa je drugačen.
• Spremljanje. Ob pregledih se zapišejo datum, izmerjene razmere in stanje po serijah: gniloba, mehanske poškodbe, izsušitev, korenine ali kalitev. Izgube se spremljajo po vzrokih, ne za shrambo kot celoto.
• Zakaj se vrednosti ne navajajo. Vrednosti, vezane na krompir ali na čebulo, se na korenje ne prenašajo; dokler vir za korenje ni preverjen, ostaja ta razdelek opis dejavnikov in ne priporočilo.

Postopek priprave pridelka za shrambo – vzorec, izkop brez poškodb, ravnanje z listjem, suha površina korena in ločevanje serij – je opisan v objavi Korenje za shrambo: kdaj ga izkopljemo in kako pripravimo.

Pogoste napake

Sodobni pristopi za to kulturo

Pri korenju so uporabne predvsem rešitve, ki pomagajo pri natančnosti dela in pri spremljanju, ne pa pri nadomeščanju presoje o tleh in vodi:

• Samodejno vodenje stroja. Pri setvi in pri kasnejših prehodih po posevku pomaga, da so vrste ravne in prehodi enaki; kakovost izvedbe je opisana v rešitvi GPS-vodenje in RTK. Pred nakupom je treba preveriti, kaj je na voljo za konkretno opremo in v kakšnih razmerah zanesljivo deluje.
• Meritve vode in razmer. Pri korenju velja isto kot pri drugih kulturah: senzor pove, kakšna je vlaga v določeni plasti, ne pa, koliko vode je treba dodati. Rešitev je opisana v zapisu Senzorji in meritve; meritve se uporabijo skupaj z opažanjem posevka.
• Daljinsko zaznavanje. Posnetki in vegetacijski indeksi pokažejo, kje se posevek razlikuje; ne povedo, zakaj. Uporabni so za usmerjanje ogleda po delih parcele, ne kot dokaz o vzroku; kako se razlika preveri na terenu, je opisano v rešitvi Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi.
• Ciljno zatiranje plevela. Kjer je ocena zapleveljenosti izdelana, je mogoče razmisliti o ukrepih, ki delujejo le na delu površine; njihove omejitve so opisane pri rešitvi Ciljno škropljenje in strojni vid.
• Kar ta razdelek ni. Nobena od naštetih rešitev ni priporočilo za nakup in nobena ne zamenja presoje tal, zapleveljenosti in vode. Za vsako velja, da je treba preveriti kulture, faze in razmere, v katerih podpora res deluje.

Viri, avtorstvo in povezane vsebine

Viri. Ta vodič ne navaja nobenega vira, ker v evidenci preverjenih virov zanj ni ustreznega gradiva za slovenske razmere. Zato so vrzeli zbrane v polju odprtoSe in se ne nadomeščajo z splošnimi nasveti.

Avtorstvo. Vodič ni pripisan avtorju, ker v repozitoriju ni zabeležene resnične osebe; strokovni pregled ni bil opravljen in to je na strani tudi izpisano. Imenovanje avtorja in pregledovalca je naloga naročnika.

Povezane vsebine. Objavljeni vodiči, na katere se ta stran navezuje, so izpisani v razdelku »Povezane kulture« in v razdelku »Razlage pojmov«; ta vodič ne obravnava pridelave korenja na domačem vrtu, v koritu ali na visoki gredi – to je tema portala domacivrt.si – niti predelave korena v izdelek, ki sodi na predelava.si.

Postopki pridelave za to kulturo

• Načrtovanje pridelave in kolobar Kolobar Kolobar je načrtovano zaporedje kultur na isti površini skozi več sezon. Vodič pojasni, kako izbrati predposevke, določiti zaporedje in vključiti vmesne posevke ter kdaj kolobar sam ne zadošča.
• Obdelava in priprava tal Priprava tal Priprava tal je niz posegov, s katerimi nastanejo razmere za vznik, sajenje in rast korenin. Kratek vodič o ciljih, pogojih in preverjanju rezultata, brez univerzalnih globin.
• Uravnavanje gostote posevka Uravnavanje gostote posevka Gostota posevka je agronomska odločitev, ne geometrijska kapaciteta površine. Vodič pojasni, od česa je odvisna, kaj se zgodi pri premajhni ali preveliki gostoti in kako jo preverimo.
• Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Ocena parcele je zbir meritev in opažanj z datumom, ne mnenje. Vodič loči lastnosti, ki jih je mogoče izboljšati, od tistih, ki jim prilagodimo izbor kulture in postopek.
• Mehanski postopki oskrbe Mehanski postopki oskrbe posevka Mehanski posegi so učinkoviti le, če je namen posega znan. Vodič loči zatiranje plevela, osipavanje in rahljanje ter pokaže, zakaj o razmiku vrst odločamo pred setvijo, ne med rastno dobo.
• Primerjava sistemov in postopkov Primerjava načinov namakanja Načini namakanja se razlikujejo po tem, kam pride voda – v cono korenin, na površino tal ali po površini. Sklep je pogojen, ne univerzalen.

Pogoste težave pri tej kulturi

• Neizenačen vznik posevka Rastline vznikajo v skupinah, deli vrste pa ostanejo prazni. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno z odločitvijo o dopolnitvi posevka.
• Pleveli v posevku V vrsti in med vrstami rastejo rastline, ki jih nismo posejali. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno s preventivnimi: kolobar, gostota posevka in mehanska oskrba.
• Skorja na tleh Zgornji sloj tal se po dežju sprime v tanko, trdo skorjo, ki ovira vznik in rast. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi: priprava tal, organska snov, pokrov površine in pravočasno prebijanje skorje.

Digitalne rešitve za to kulturo

• GPS/GNSS, RTK in samodejno vodenje GNSS in RTK korekcije pri samodejnem vodenju stroja Samodejno vodenje stroja po liniji z uporabo satelitskega določanja položaja in korekcijskih signalov. Kaj vpliva na natančnost prehoda in kaj na ponovljivost med sezonami.
• Senzorji, meritve in podpora odločanju Senzorji, meritve in podpora odločanju Vlaga v tleh po globinah, pretok in tlak v namakalnem sistemu ter vremenske razmere. Kaj meritve povedo, kdaj so uporabne in kje se zanesljivost meritve izgubi.

Vsebinski vodniki za to kulturo

• Analiza tal in načrt gnojenja Kako odvzamemo vzorec, kaj analiza pokaže in česa ne, in kako iz izvida nastane načrt gnojenja, v katerem sta količina hranila in količina gnojila ločeni vrednosti.
• Spremljanje vlage v tleh Kako se postavi in bere senzor vlage v tleh, zakaj je treba meriti po globinah, kako se meritve povežejo s kulturo in tlemi ter kako iz njih nastane odločitev o namakanju.
• Preventiva v varstvu rastlin Preventiva, pomen kolobarja in spremljanje posevka ter pot od opažanja do odločitve. Zakaj en simptom ni diagnoza in zakaj je treba pri fitofarmacevtskih sredstvih preveriti uradne podatke.
• Določanje zrelosti in spravilo Kako se zrelost presoja glede na namen pridelka, kako se pri spravilu zmanjšajo izgube in kaj se ob spravilu zabeleži, da je mogoče naslednjo sezono primerjati.