Shranjevanje korenja: kdaj ga izkopljemo in kako pripravimo

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za korenje, pridelano na prostem in namenjeno shrambi. Za pridelek, ki gre v svežo porabo kmalu po izkopu, presoja ni enaka, ker se napake pri pripravi ne pokažejo kot izguba.
• Predpostavlja, da je vzorec vzet po delih parcele in ne le na enem mestu. Izkušnja z enega dela parcele ne velja za celotno parcelo, ker se tla, vlaga in globina med deli razlikujejo.
• Predpostavlja, da se pridelek ob izkopu loči po delih parcele, sorti in stanju. Če se vse pomeša, izgub v shrambi pozneje ni mogoče pripisati pravemu vzroku.
• Velja za shranjevanje v prostoru, ki ga je mogoče prezračevati in v katerem je mogoče meriti razmere. Kjer merjenje ni mogoče, pogojev ni mogoče niti določiti niti preveriti.
• Vrednosti temperature, relativne vlage, dovoljene izgube mase in trajanja shranjevanja v objavi niso navedene, ker zanje v repozitoriju ni preverjenega vira; vezane so na sorto, namen pridelka in opremo.

Glavni vodič: vsebinski vodnik Določanje zrelosti in spravilo Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Kaj je pri korenju drugače kot pri krompirju

Krompir pride v skladišče v gomolju z utrjeno kožo in se pred tem pusti, da koža dozori. Korenje takega opravila ne pozna: koren ima tanko površino, skozi katero izgublja vodo, vsaka rana pa ostane odprta. Ko se pridelek enkrat vnese, se v shrambi popravi malo – večina odločitev je bila sprejeta že ob izkopu.

Iz tega sledita dve praktični posledici. Prva je, da je poškodba pri izkopu pomembnejša od izbire prostora: zdrav koren v slabše urejenem prostoru zdrži dlje kot ranjen koren v urejenem. Druga je, da je vlaga na površini tisto, čemur se je treba izogniti; zato se koren za shrambo ne pušča v mokrih kupih in se ne vnaša moker.

Vodnik Določanje zrelosti in spravilo opisuje, kako se zrelost presodi po namenu pridelka in kako se ob spravilu zmanjšajo izgube; ta objava ta postopek uporabi na korenju, kjer so odločitve o listju, površini korena in ločevanju serij drugačne kot pri drugih kulturah.

Kdaj je korenje pripravljeno za shrambo

Korenje ne dozori v enem dnevu in nima enega zunanjega znaka zrelosti. Zato se priprava na shrambo presoja po treh sklopih:

• namen pridelka – koren za svežo porabo se pobere, ko doseže uporabno velikost; koren za shrambo mora biti zdrav, nepoškodovan in tak, da se kakovost med shranjevanjem ne zniža hitro;
• stanje korena v vzorcu – vzorec se izkoplje na več mestih in po delih parcele; ocenijo se velikost, izenačenost, oblika, razpoke, poškodbe in znaki bolezni;
• stanje tal in vreme – v mokrih in zbítih tleh se pri izkopu poškoduje več korenov, zato se izkop prestavi, kadar tla niso primerna.

Korenja ni smiselno pustiti v tleh dlje, kot je potrebno za dosego kakovosti: daljše čakanje prinaša dodatno tveganje bolezni, poškodb ob vremenu in razpok, koreni pa se v tleh tudi starajo. Kdaj je treba spravilo prekiniti zaradi vremena, je opisano v objavi Kdaj spravilo prekinemo in kdaj ga nadaljujemo.

Postopek izkopa in priprave

1. Pregled vzorca. Na več mestih po delih parcele se izkoplje vzorec. Zapišejo se velikost, izenačenost, delež poškodovanih in bolnih korenov ter mesto, kjer je stanje drugačno.
2. Presoja tal in vremena. Izkop se opravi, ko tla omogočajo delo brez mazanja in zbijanja ter ko je napoved taka, da pridelek po izkopu ne bo stal v vodi. Presoja nosilnosti tal je opisana v objavi Nosilnost tal pred opravilom.
3. Izkop brez poškodb. Nastavitve stroja, globina dela in hitrost določajo, koliko korenov se raní. Poškodovani koreni so izgubljeni za shrambo, ne glede na to, kako dobro je shramba urejena.
4. Odstranitev listja. Listje se odstrani tako, da se vrh korena ne poškoduje in da na korenu ne ostane preveč zelene mase, ki bi med čakanjem zadrževala vlago in toploto. Kakšen rez je pravi, je odvisno od opreme in načina nadaljnjega ravnanja; prekratek rez rani vrh, predolg pa pusti vlažno listje ob korenu.
5. Ločevanje po delih parcele. Pridelek se ne meša: vsak del parcele in vsaka sorta dobita svojo serijo z oznako, ker se izgube med shranjevanjem drugače ne morejo pripisati pravemu vzroku.
6. Izločanje poškodovanih in bolnih korenov. Tak pridelek se porabi prvi oziroma shranjuje ločeno. En ranjen koren v seriji je vhod za gnilobo, ki se prenese na sosednje.
7. Suha površina in vnos. Pridelek se vnese s suho površino; če je bil očiščen z vodo, se pred vnosom posuši. Kako se korenje v prostoru zloži in katere razmere se merijo, je opisano v poglavju Shranjevanje vodiča po kulturi.

Kaj se zabeleži

Zapis ob izkopu je edini dokaz, s katerim je pozneje mogoče presoditi, ali so izgube posledica pridelka ali ravnanja s pridelkom:

• datum izkopa in vreme v dneh pred njim ter ob njem;
• del parcele, sorta in velikost serije;
• ocena vzorca: velikost, izenačenost, delež poškodovanih in bolnih korenov;
• kako je bilo ravnanje z listjem in kako je bil pridelek očiščen;
• ali je bila površina korena suha ob vnosu in koliko časa je preteklo od izkopa do vnosa;
• razmere v prostoru ob vnosu (izmerjene, ne ocenjene).

Enak zapis se vodi za serije, ki se shranjujejo; ob pregledih se dopolni z izgubami po vzrokih. Kako se izgube spremljajo po serijah, je opisano v poglavju Shranjevanje vodiča po kulturi Korenje in po načelu v vodniku Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje.

Katerih vrednosti ta objava ne navaja

V objavi ni nobene temperature, nobene relativne vlage, nobene dovoljene izgube mase in nobenega trajanja shranjevanja. Zanje v repozitoriju ni preverjenega vira, odvisni pa so od sorte, namena pridelka, stanja korena ob vnosu in opreme. Vrednosti, vezane na krompir ali na čebulo, se na korenje ne prenašajo, ker je ravnanje s pridelkom drugačno.

Prav tako objava ne odgovarja, kako dolgo je koren po izkopu še primeren za shrambo, kako na sposobnost shranjevanja vpliva mraz in katere sorte se shranjujejo bolje. Tudi za to bi bil potreben preverjen vir z navedbo pogojev.

Vrednosti je treba preveriti pri primarnem viru: v strokovnih smernicah pristojne slovenske strokovne ustanove, v dokumentaciji opreme za hlajenje in prezračevanje, ki velja za konkretno napravo, in pri javni službi za varstvo rastlin, kadar gre za bolezni v shrambi. Ko bo vir preverjen, se vrednosti vpišejo skupaj s pogoji; do takrat so zapisane med odprtimi vprašanji.

Pogoste napake

Povezava

Vodič po kulturi Korenje opisuje zahteve, setev, oskrbo, varstvo, spravilo in shranjevanje; ta objava zaobjame le tisti del, ki se nanaša na pripravo pridelka za shrambo.

Načelo shranjevanja – ločevanje serij, merjenje razmer in beleženje izgub – je skupno vsem kulturam; opisano je v vodniku Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje. Razlika je v ravnanju s pridelkom: krompir se pred skladiščenjem pusti, da koža dozori, korenje pa se vnese s suho površino in brez ran. Za čebulo in česen, kjer je odločilno sušenje ovoja in vratu, velja Shranjevanje čebule in česna.

Kdaj je pridelek sploh zrel za spravilo in kaj se ob spravilu zabeleži, je opisano v vodniku Določanje zrelosti in spravilo.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Temperatura in relativna vlaga pri shranjevanju korenja: v repozitoriju ni preverjenega vira, zato vrednosti niso navedene.
• Dovoljena izguba mase in dolžina obdobja ustrezne kakovosti: manjka preverjen vir s pogoji.
• Čas od izkopa do vnosa in vpliv čakanja na izgube: meritve za to nimamo.
• Učinek pranja oziroma čiščenja na izgube med shranjevanjem: primerjave načinov čiščenja nimamo.
• Vpliv mraza na sposobnost shranjevanja: manjka preverjen vir za naše razmere.
• Razlike med sortami pri shranjevanju: podatki bi morali priti iz uradnega razvida sort.

Ko bodo viri preverjeni, se vsebina dopolni; do takrat se te vrednosti ne navajajo in se ne prenašajo s krompirja ali čebule.

Pogosta vprašanja

Ali lahko korenje po izkopu pustim na njivi in ga očistim pozneje?

Kratek čas na njivi je mogoče izkoristiti, a koren, namenjen shrambi, ne sme ostati na soncu in na vetru, ker izgublja vlago prav tam, kjer jo mora obdržati. Prav tako se ne pušča v vlažnih kupih, ker se vlaga zadrži med koreni in pridelek gnije že pred vnosom. Če čiščenje ni mogoče takoj, se pridelek spravi v senco in se očisti v istem dnevu.

Ali korenje pred shrambo operem?

Površina korena mora biti pri vnosu suha, ker je vlaga na površini vhod za okužbe in pospeši gnitje. Če se pridelek opere oziroma očisti z vodo, se pred vnosom posuši; če sušenje ni izvedljivo, je bolje, da se koren pred shrambo samo očisti odvečne zemlje in se opere le tisti del, ki gre v svežo porabo. Kako koren obdela kupec oziroma trg, je zahteva, ki jo je treba preveriti pri njem, ne v tem besedilu.

Kaj naredim s korenjem, ki se pri izkopu poškoduje?

Poškodovani, razcepljeni in bolni koreni se izločijo sproti in porabijo prvi. V shrambi se poškodba ne popravi: ranjen koren je vhod za gnilobo, ta pa se s sosednjih korenov prenese na celotno serijo. Zato se tak pridelek shranjuje ločeno in se ne meša z zdravim.

Zakaj objava ne navaja, pri kateri temperaturi in vlagi se korenje shranjuje?

Zato, ker za te vrednosti v repozitoriju ni preverjenega vira. Vrednosti so odvisne od sorte, namena pridelka, stanja korena ob vnosu in opreme, zato jih ni dovoljeno prevzeti iz splošnega nasveta ali prenesti s krompirja in čebule. Zapisano je, kje jih je treba preveriti; do takrat so med odprtimi vprašanji te objave.

Naslednje opravilo

Izberite dele parcele, izkopljite vzorec, ocenite koren po velikosti, obliki, poškodbah in zdravju ter zapišite izid z datumom in mestom. Nato preverite stanje tal in vreme, izkopljite brez pohabljanja korena, odstranite listje, ločite pridelek po delih parcele in ga vnesite v shrambo s suho površino. Kdaj je pridelek zrel in kaj se ob spravilu zabeleži, je opisano v vodniku Določanje zrelosti in spravilo; pogoji v prostoru in spremljanje izgub pa v poglavju Shranjevanje vodiča po kulturi Korenje.