Kdaj spravilo prekiniti in kdaj nadaljevati?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za strojno spravilo pridelka na prostem, pri katerem dež vpliva na kakovost pridelka ali na nosilnost tal. Za spravilo v zavarovanem prostoru ne velja, ker padavin tam ni.
• Predpostavlja, da je nameravana zrelost pridelka določena vnaprej (namen pridelka) in da je vlaga pridelka merljiva. Brez merila se odločitev opre samo na videz, kar vodi v napačno presojo.
• Predpostavlja, da sta znana zmogljivost sušenja oziroma hlajenja in prostor za shranjevanje. Zmogljivost je del odločitve: spravilo, za katerim ni mogoče poskrbeti za pridelek, pomeni izgubo, tudi če so razmere za delo dobre.
• Pravila in vrednosti (dovoljena vlaga pridelka, čakanje po dežju, merila nosilnosti tal) v tej objavi niso navedeni, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Opisan je postopek odločanja, ne meje; presoja nosilnosti tal je opisana v ločeni objavi.
• Prekinitev in nadaljevanje se presojata po delih parcele. Če so tla po parceli različna, velja odločitev za tisti del, na katerem se dela; prenos na celo parcelo ni upravičen.

Glavni vodič: vsebinski vodnik Določanje zrelosti in spravilo Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Dve različni vprašanji, ne eno

O prekinitvi spravila se pogosto odloča po vremenski napovedi – in prav zato napačno. Prekinitev zahteva odgovor na dve ločeni vprašanji:

1. Stanje pridelka. Ali je pridelek v nameravani zrelosti in ali je dovolj suh, da ga je mogoče spraviti in po spravilu poskrbeti zanj?
2. Stanje tal. Ali tla prenesejo obremenitev strojev, ne da bi se zbila in ne da bi se na pridelek prineslo blato?

Odgovora nista vedno enaka. Možno je, da je pridelek primeren, tla pa ne; pogosteje je obratno – dež se na pridelku posuši prej, kot se tla dovolj umirijo. Spravilo se prekine, kadar kateri koli od obeh pogojev ni izpolnjen, nadaljuje pa se šele, kadar sta izpolnjena oba.

Kaj preverimo pred odločitvijo

Preverjanje se opravi na tistem delu parcele, kjer bo delo začeto, ne v pisarni in ne po občutku iz prejšnjega dne:

• vlaga pridelka – izmerjena, ne presojena na dotik; površina plodu, zrna ali gomolja je lahko suha, notranjost pa ne;
• zrelost pridelka glede na namen – ali je še v stanju, za katero smo načrtovali spravilo;
• površina tal – ali se pod stopalom ozirona kolesom vidno udira, ali se tla lepijo na orodje in kolesa, ali voda zastaja;
• stanje posevka – ali je polegel, ali so vidni znaki bolezni (ob vlagi se bolezni širijo hitreje);
• razmere v prihodnjih dneh – napoved je podatek, ne odločitev, a določa, ali je smiselno čakati;
• zmogljivost sušenja oziroma hlajenja in prostor za shranjevanje – kaj bomo s pridelkom, ko bo spravljen.

Če katerega od teh podatkov ni, je to prva ugotovitev in ne razlog za delo.

Kdaj spravilo prekinemo

Spravilo se prekine, kadar kateri od obeh pogojev ni izpolnjen, torej:

• kadar tla ne prenesejo obremenitve: pridelek je morda primeren, vendar bi prehod stroja za sabo pustil zbite sledi in blato na pridelku;
• kadar je pridelek preveč vlažen za nameravani način spravila ali za zmogljivost sušenja, ki jo imamo;
• kadar razmere kažejo na poslabšanje in bi nadaljevanje pomenilo izgube za strojem, na tleh ali na kakovosti (močan dež, veter z dežjem, blato na posevku);
• kadar je posevek polegel ali okužen in je treba najprej presoditi, ali je spravilo še smiselno v enakem obsegu in vrstnem redu.

Prekinitev se ne odloča po uri ali po tem, koliko je ura, ampak po preverjenih podatkih. Če je bila odločitev sprejeta na podlagi videza, se to zapiše – tudi zato, da se naslednjič ve, kako zanesljiv je bil ta način.

Kdaj ga nadaljujemo

Nadaljuje se, ko sta oba pogoja spet izpolnjena in ko je odgovorjeno še na tretje vprašanje:

1. tla prenesejo obremenitev – preverjeno na delu parcele, kjer se bo začelo, in ne le ob robu, kjer se tla posušijo prva;
2. pridelek je dovolj suh za nameravani način spravila in za zmogljivost, s katero razpolagamo;
3. pridelek je še v nameravani zrelosti. Če se je med prekinitvijo dozorelost premaknila (prezrel, preveč suh, plodovi padajo), se načrt spremeni: pridelek se spravi za drug namen, v drugem vrstnem redu ali z drugačno nastavitvijo stroja.

Če je izpolnjen le prvi ali le drugi pogoj, se delo ne začne. Začetek na enem delu parcele in nadaljevanje po delih, ki so bolj nosilni, je praviloma boljše od čakanja na celotno parcelo, vendar mora biti vsak del presojan zase.

Kaj prekinitev stane in kaj stane delo v slabih razmerah

Prekinitev ni brezplačna, delo v slabih razmerah pa tudi ne. Zato se odločitev sprejme s primerjavo:

Izbira ni med »dobro« in »slabo« možnostjo, ampak med dvema vrstama izgube. Zato je ključno, da se podatki zapišejo: brez zapisa se naslednje leto odločitev sprejme znova po občutku, izkušnja iz prejšnjega leta pa se ne uporabi.

Kaj storimo med prekinitvijo

Čas prekinitve je dela, ki ne zahteva prehoda po posevku:

1. Pregled posevka po delih in ocena, kateri deli so najbolj ogroženi. Vrstni red parcel za naslednji vstop se določi po tveganju, ne po velikosti.
2. Priprava strojev in shrambe – nastavitve stroja, čiščenje prostora, preverjanje merilnikov in zmogljivosti sušenja oziroma hlajenja.
3. Ureditev poti in obračališč, da bo prvi vstop potekal po čim manjši površini in po čim krajši poti.
4. Zapis stanja ob prekinitvi: datum, del parcele, izmerjena vlaga, stanje tal in razlog prekinitve. Ta zapis je edini način, da se pozneje primerja, ali je bila odločitev prava.
5. Dela, ki ne zahtevajo vožnje po mokrih tleh – servis, priprava dokumentacije, dogovori s prevzemnikom ali predelovalcem.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Dovoljene vlage pridelka, čakanja po dežju, meril nosilnosti tal in zahtev prevzemnika nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Postopka presoje nosilnosti tal ta objava ne opisuje – ne zato, ker ga ne bi bilo, ampak ker je samostojno opravilo: opisan je v objavi Kdaj smemo na njivo: kako preverimo nosilnost tal?. Ta objava ostaja pri odločitvi, kaj izid presoje pomeni za spravilo.
• Vira o odločanju ob vremenu v repozitoriju ni. Zato objava ne navaja nobenega vira in se opira na postopek iz vodnika Določanje zrelosti in spravilo ter na objavo o merjenju izgub pri strojnem spravilu.

Pogosta vprašanja

Ali lahko spravilo nadaljujem takoj, ko preneha dež?

Ne nujno. Prenehanje dežja odpravi le enega od vzrokov. Preveriti je treba dvoje: ali je pridelek dovolj suh in ali tla prenesejo obremenitev strojev. Pridelek je lahko na površini videti suh, v notranjosti pa še vedno vlažen, zato se vlaga izmeri in ne presodi na dotik. Tla se po dežju sušijo počasneje od pridelka in se ob prehodu lahko zbijejo tudi takrat, ko je delo videti mogoče.

Kaj je večja izguba: prekinitev ali delo v slabih razmerah?

Tega ni mogoče odgovoriti na splošno, ker sta izgubi različni. Prekinitev praviloma pomeni, da pridelek med čakanjem dozori naprej ali se poslabša (poleganje, bolezni, predkalitev, padanje plodov), delo v slabih razmerah pa pomeni zbitost tal, blato na pridelku, slabšo kakovost in več izgub za strojem. Odločitev je treba presoditi za konkretno parcelo in konkretno kulturo ter jo zapisati z razlogom; primerjava med leti je mogoča le, če je razlog zabeležen.

Kaj naj med prekinitvijo delam?

Prekinitev je priložnost za dela, ki ne zahtevajo prehoda po posevku: pregled posevka in ocena, kateri deli so najbolj ogroženi, priprava strojev in shrambe, preverjanje zmogljivosti sušenja ali hlajenja, urejanje poti in obračališč za naslednji vstop ter zapis stanja ob prekinitvi. Dela, ki zahtevajo vožnjo po mokrih tleh, se ne izvajajo, tudi če je časa na voljo.

Sorodne težave

• Zastajanje vode v tleh

Naslednje opravilo

Pred vsakim dnem spravila preverite vlago pridelka in nosilnost tal na delu parcele, kjer boste začeli, in to zapišite. Če je treba prekiniti, določite vrstni red parcel po tveganju in med prekinitvijo opravite dela, za katera ni potreben prehod po posevku. Kaj se ob spravilu zabeleži in kako se zrelost presoja, opisuje vodnik Določanje zrelosti in spravilo; kako se izmerijo izgube po spravilu, pa objava Izgube pri strojnem spravilu: kako jih izmerimo?.