Zastajanje vode v tleh

Znaki

Našteto je tisto, kar je mogoče opaziti ali izmeriti. Znaki sami ne povedo vzroka; zato se vsak od njih uporabi pri preverjanju vzrokov v naslednjem delu.

• Po dežju ali po namakanju voda na delih parcele zastaja; luže se zadržijo dlje kot drugod, tla pa ostanejo premočena več dni.
• Rastline na premočenih delih zaostajajo; listi rumenijo ali se sušijo, korenine pa ostanejo plitve in so pogosto temnejše.
• Posevek je neizenačen že od začetka, razlika med premočenimi in ostalimi deli pa se med rastjo ne zmanjša.
• Tla se pod stopalom ali pod kolesom vdirajo, pri obdelavi pa se mažejo in lepijo na orodje.
• Na premočenih delih so bolezni korenin in koreninskega vratu pogostejše, pri ozimnih posevkih pa rastline slabše prezimijo.
• Opravila se prestavljajo: v premočenih tleh ni mogoče obdelovati, prehodi strojev pa povzročijo zbitost, ki je pozneje ni mogoče odpraviti.

Možni vzroki in kako jih preverimo

Vzroke je treba izločati po vrsti, ne ugibati. Pri vsakem je zapisano, kaj naredimo, da ga potrdimo ali izključimo.

Površina ni uravnana in voda se zbira v jamah

Kako preverimo: Po dežju se zabeleži, kje voda stoji, in ta mesta se primerjajo z deli, kjer je voda odtekla. Jame po prehodih strojev, ob koncih vrst in ob robovih parcele so najpogostejša mesta zbiranja.

Zbita plast v tleh, skozi katero voda ne pronica

Kako preverimo: Po dežju se izkoplje jama in pregleda profil tal: ali je na določeni globini izrazito gostejša plast, nad katero je tla premočena. Presojo in meritve zbitosti opisuje vodnik [Zbitost tal: prepoznavanje, preprečevanje in preverjanje](/tla-in-prehrana/zbitost-tal/).

Težka tla z velikim deležem drobnih delcev

Kako preverimo: Preverita se opis tal in njihova sestava iz analize tal. Težja tla z veliko drobnimi delci vodo zadržijo dlje kot strukturna in peščena tla.

Premalo organske snovi in slaba struktura zgornjega sloja

Kako preverimo: Preveri se podatek o organski snovi iz analize tal in kako pogosto se vračajo organski viri. Strukturna tla prepuščajo vodo hitreje in se po dežju prej osušijo.

Voda, ki priteka z višje ležečih površin, s poti ali iz odvodnikov

Kako preverimo: Po dežju se sledi vodi navzgor po pobočju in ugotovi, od kod priteka. Na robovih parcele se pogosto vidijo erozijski jarki ali nanosi prsti, ki kažejo smer pritoka.

Obdelava tal in prehodi strojev v premočenih razmerah

Kako preverimo: Pregledajo se sledi koles in zglajeni deli, kjer so opravila potekala po mokrem. Takšna mesta se po naslednjem dežju pogosto pojavijo kot prva mokra.

Ukrepi in kdaj jih izvedemo

Ukrep je smiseln šele, ko je vzrok vsaj verjeten. Pri vsakem ukrepu je zapisano, kdaj ga izvedemo oziroma kdaj ni več smiseln.

Površina se uravna tako, da voda ne zastaja v jamah.

Kdaj: Ob pripravi tal pred setvijo ali sajenjem in po vsakem opravilu, ki pusti jame.

Tla se obdelujejo le, ko niso premočena; ob premočenih tleh se opravilo prestavi.

Kdaj: Pri vsakem opravilu med pripravo tal, rastno dobo in spravilom.

Opomba: Prehod stroja po premočenih tleh povzroči zbitost, ki je pozneje ni mogoče odpraviti, zato je prestavitev opravila praviloma cenejša od popravljanja posledic.

Zbita plast se prekine z mehanskim ukrepom, kjer tla in kultura to dopuščata.

Kdaj: Ko so tla primerno suha in ko opravilo ne bo povzročilo nove zbitosti.

Opomba: Izbira orodja in globina sta odvisni od tal, kulture in stanja podtalja; v tem zapisu ju ne navajamo, ker zanju ni preverjenega vira.

Organska snov se vrača v tla, ker izboljšuje strukturo zgornjega sloja.

Kdaj: Dolgoročno, ob načrtovanju gnojenja in kolobarja; učinek se pokaže v več letih.

Voda z višje ležečih površin, s poti in z odvodnikov se preusmeri ali zadrži pred parcelo.

Kdaj: Pred obdobjem, ko so padavine pogostejše, in kadar se po dežju ponovi isti pritok.

Namakanje se prilagodi tlem; pri premočenih tleh se namakanje prekine.

Kdaj: Med rastno dobo, glede na meritve vlage v koreninski coni.

Opomba: Količine in presledki se določijo iz meritev; ta zapis jih ne navaja.

Premočeni deli parcele se zabeležijo z datumom in obsegom.

Kdaj: Ob vsakem pojavu, ker je zapis podlaga za odločitev o odvodnjavanju ali o drugi rabi dela parcele.

Prizadete kulture

Težava je opisana za kulture, pri katerih je bila opažena. Ukrepi se med kulturami razlikujejo, zato si preberite tudi vodič po kulturi.

• Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Česen Česen je zelenjadnica, pri kateri o izidu pridelave najbolj odločita izbira in zdravje sadilnega materiala ter oblika, ki ji ustreza čas sajenja. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro materiala, kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost ter sušenje in shranjevanje pridelka.
• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
• Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Solata Solata je zelenjadnica kratke rastne dobe, pri kateri se tehnologija razlikuje glede na to, ali pridelujemo glave, listno solato ali mlado solato za rezanje. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.

Nujnost ukrepanja

Ukrep

Ukrep je treba načrtovati in ga izvesti v ustreznem času, preden se stanje utrdi.

Zakaj premočena tla niso le vprašanje vode

V premočenih tleh je težava dvojna: rastlina v njih ne more dihati in ne more sprejemati hranil, hkrati pa taka tla spremenijo tudi vsa druga opravila.

• Korenine. Ob pomanjkanju zraka korenine rastejo plitvo in propadajo; posledica je videti kot pomanjkanje hranil, čeprav je vzrok v vodi.
• Bolezni. V vlažnih in hladnih tleh se bolezni korenin in koreninskega vratu pojavijo pogosteje in jih je težje obvladovati.
• Prezimovanje. Pri ozimnih posevkih premočena tla zmanjšajo odpornost na zmrzovanje in na izmenično zmrzovanje ter odjugo.
• Obdelava. Tla, ki niso nosilna, prestavijo setev, oskrbo in spravilo; prestavitev ima svojo ceno v koledarju, ne pa nujno v denarju.
• Zbitost. Vsak prehod po premočenih tleh povzroči zbitost, ki je pozneje ni mogoče odpraviti in s tem zastajanje vode še poveča.

Zato se zastajanje vode rešuje predvsem pred setvijo in ob pripravi tal, ne šele med rastjo.

Kaj pomeni vzorec stoječe vode

Kje in kdaj voda stoji, pove, kaj je vzrok:

• luže v jamah in na koncih vrst kažejo na neuravnanost površine, ne na tla;
• premočeni deli ob robovih in ob pobočju kažejo na pritek vode z višje ležečih površin;
• premočeni pasovi po prehodih strojev kažejo na zbitost;
• voda, ki stoji po vsakem dežju na istem mestu, kaže na lastnost tal ali podtalja, ne na posamezen dogodek;
• premočena tla po namakanju kažejo na dovajanje vode, ki presega to, kar tla sprejmejo.

Ukrepi: uravnanost, odcednost in obdelava samo suhih tal

1. Uravnanost površine. Voda se najprej ustavi v jamah, zato je uravnavanje najcenejši ukrep; opraviti ga je treba pred setvijo, ne po njej.
2. Odstranitev ali prekinitev zbite plasti. Kjer je v tleh zbita plast, se voda nad njo zadrži; ukrep je odvisen od tal, kulture in stanja podtalja.
3. Struktura tal. Vračanje organske snovi izboljšuje strukturo in prepustnost; učinek je dolgoročen in se ne pokaže v eni sezoni.
4. Pritek vode. Voda z višjih površin, s poti in iz odvodnikov se preusmeri ali zadrži pred parcelo; če priteka od zgoraj, samo rahljanje na parceli ne pomaga.
5. Prilagoditev namakanja. Kjer je namakanje edini vir vode, se dovajanje prilagodi tlem in meritvam; namakanje v premočena tla škoduje.
6. Načrtovanje opravil. Ob premočenih tleh se opravila prestavijo; izjema niso niti spravilo niti gnojenje, ker je škoda zaradi zbitosti večja od zamude.

Kaj storiti, ko so tla že premočena

1. Ne obdelovati. Prvi ukrep je opustitev opravila, dokler tla niso nosilna.
2. Pregledati rastline. Izkoplje se nekaj rastlin na premočenem in na suhem delu parcele ter primerja korenine. Tako se loči posledica vode od pomanjkanja hranil ali bolezni.
3. Zapisati pojav. Datum, del parcele in vremenske razmere so podlaga za odločitev o odvodnjavanju, o uravnavanju površine ali o drugi rabi najbolj premočenega dela. Kako se vzrok preveri s prekopom tal in s preizkusom pronicanja, je opisano v objavi Zakaj v tleh zastaja voda: kako to preverimo?.
4. Ukrepati izven rastne dobe. Uravnavanje površine, prekinitev zbite plasti in preusmeritev pritoka se načrtujejo takrat, ko opravila posevka ne ovirajo.