Krompir

Skupina: Poljščine Latinsko ime: Solanum tuberosum Tudi: kumpir, krompir (gomolj)

Razmere pridelave

Izberite razmere, v katerih pridelujete. Prikazani bodo razdelki, ki veljajo za izbrano kombinacijo; skupni deli navodil ostanejo vidni ves čas. Razmer ni treba izbrati – brez izbire so prikazana vsa navodila.

Način pridelave

Ali se prideluje na prostem ali v zavarovanem prostoru.

Ne omejujemPridelava na prostemNavodila v tem vodiču veljajo za poljsko pridelavo krompirja na prostem. Pridelava v zavarovanem prostoru za krompir ni ustaljena in zanjo navodil še ni.

Namen pridelka

Za kaj je pridelek namenjen; to spremeni čas spravila in ravnanje po njem.

Ne omejujemZa svežo poraboPridelek je namenjen takojšnji porabi ali kratkoročnemu shranjevanju. Poudarek je na kakovosti gomoljev in čim manjših poškodbah.Za daljše skladiščenjePridelek je namenjen daljšemu skladiščenju. Poudarek je na popolni zrelosti, utrjeni koži in nadzorovanih pogojih skladišča.

Namen pridelave

Krompir pridelujemo z različnimi nameni, in namen določa večino kasnejših odločitev. Za svežo porabo je pomembna predvsem zunanja kakovost gomoljev: izenačena velikost, zdrava koža in čim manj mehanskih poškodb. Za daljše skladiščenje je ključnega pomena, da je pridelek ob spravilu popolnoma zrel in da ima utrjeno kožo, saj se s tem zmanjšajo izgube med shranjevanjem. Za industrijsko predelavo so merila drugačna (vsebnost suhe snovi, oblika, velikost), a predelava pridelka v izdelek ni tema tega portala.

Iz namena torej izhajajo tri razlike, ki jih je treba določiti pred sajenjem, ne šele ob spravilu:

• izbor sorte glede na dolžino rastne dobe in namen pridelka;
• čas spravila glede na to, ali gre pridelek v takojšnjo porabo ali v skladišče;
• ravnanje s pridelkom po izkopu, ker se potreba po utrjevanju kože med namenoma razlikuje.

Namen pridelave vpliva tudi na to, koliko tveganja je sprejemljivega: če je pridelek namenjen shranjevanju, je vsaka poškodba dražja, kot če gre takoj v porabo.

Pridelovalne zahteve

Tla. Krompir potrebuje zračna, strukturna tla, ki se spomladi hitro ogrejejo in dobro odvajajo vodo. Na težkih, zbitih in slabo odcednih tleh se gomolji slabše razvijajo, oblikuje se več nepravilnih gomoljev, izkop je otežen, tveganje za bolezni v tleh pa večje. Pomembna je tudi globina tal, ker krompir razvija gomolje v obdelanem sloju.

Podnebje. Krompir je kultura hladnejšega in vlažnejšega podnebja. Občutljiv je na pozebo, zato je spomladanski termin odvisen od tega, kdaj se tla ogrejejo in kdaj mine nevarnost pozebe. Po drugi strani mu previsoke temperature med razvojem gomoljev škodijo: rast se ustavi, pridelek je manjši in neizenačen.

Občutljive faze. Najobčutljivejše obdobje je nastavljanje in debeljenje gomoljev. Suša v tem obdobju ne zmanjša le pridelka, ampak poslabša tudi kakovost. Enako velja za zastajanje vode, ki lahko povzroči gnitje gomoljev; vzroke in ukrepe obravnava težava Zastajanje vode v tleh.

Omejitve. Če je bila na površini že prisotna bolezen, ki se prenaša s tlemi, ali ogorčice, samo kolobarjenje ne zadošča in je treba stanje najprej ugotoviti z analizo tal. Brez podatka o tleh ni mogoče odgovoriti, ali je površina za krompir sploh primerna.

Izbira sort in sadilnega materiala

Pri izbiri sorte so merila naslednja:

1. Dolžina rastne dobe glede na razmere lokacije in namen pridelka. Zgodnejše sorte omogočajo prejšnje spravilo, a so običajno občutljivejše na razmere; poznejše dajejo praviloma večji pridelek, a zahtevajo daljše obdobje brez omejitev.
2. Odpornost in toleranca na bolezni, ki se pojavljajo na konkretni površini. Ta podatek je treba vzeti iz uradnega razvida sort in strokovne literature za vsako sorto posebej; neposredno primerljivih podatkov med sortami brez vira ne navajamo.
3. Namembnost pridelka: sorte za svežo porabo, za shranjevanje in za predelavo se razlikujejo po obliki, velikosti in lastnostih gomoljev.
4. Razpoložljivost certificiranega sadilnega materiala. Sadilni krompir mora biti zdrav in preverjen; uporaba lastnega, nepreverjenega semena povečuje tveganje za prenos bolezni.

Sadilni material. Pomembna sta kaliber in kakovost gomoljev ter to, ali se sadilni material pred sajenjem predbrsti. Predbrstenje je smiselno pri zgodnejši pridelavi, ker pospeši vznik, hkrati pa zahteva več dela in prostora. Kalibra, sajenja na določeno razdaljo in potrebne mase semena na površino brez vira ne navajamo: to so vrednosti, ki so odvisne od sorte, namena in razmer.

Kolobar in predposevek

Krompir se v kolobarju obnaša ugodno kot predposevek za naslednje kulture, ker ob obdelavi in izkopu pusti tla rahla. Za krompir samega pa velja, da ga na isti površini ne ponavljamo: bolezni, ki se prenašajo s tlemi, in ogorčice se ob ponavljanju kulture namnožijo, možnosti ukrepanja pa se zmanjšajo.

Pravila, ki veljajo ne glede na razmere:

• krompirja ne sadimo za krompirjem;
• izogibamo se zaporedju z drugimi razhudnikovkami (paradižnik, paprika), ker si delijo iste bolezni, ki se prenašajo s tlemi;
• ne sadimo ga za kulturami, ki puščajo tla zbita ali prepozno sproščena;
• kot predposevek so ugodna žita in kulture, ki izboljšajo strukturo tal.

Dolžina presledka med dvema pridelavama krompirja na isti površini ni univerzalna številka. Odvisna je od tega, katere bolezni in škodljivci so v tleh prisotni, in od tega, kako dolgo tvorijo trajne oblike, ki ostanejo v tleh. Brez podatkov o stanju tal tega razmaka ni mogoče odgovorno določiti.

Krompir je sam po sebi slaba izbira kot predposevek za kulture, ki potrebujejo mirna tla takoj po spravilu, ker izkop pusti površino razgibano.

Priprava tal

Namen priprave tal je dvojen: ustvariti rahel obdelan sloj, v katerem se bodo razvijali gomolji, in obenem ohraniti strukturo tako, da se tla po dežju ne zamašijo in da voda odteka.

Kaj je treba doseči:

• tla so rahla in zračna v obdelanem sloju, brez zbitih plasti tik pod njim;
• površina je uravnana, da se pri oblikovanju grebenov ne pojavljajo jame, kjer bi zastajala voda;
• ostanki predposevka so vključeni ali odstranjeni toliko, da ne ovirajo oblikovanja grebenov.

Vrstni red del je odvisen od stanja tal, ne od koledarja. Če so tla preveč mokra, vsako delo povzroči zbitost, ki se je pozneje ne da popraviti. Zato je prvo pravilo priprave tal pri krompirju: ne obdelujemo mokrih tal. Globine obdelave in števila prehodov ne navajamo, ker sta odvisna od predposevka, tipa tal in uporabljene mehanizacije.

Posebnost, ki jo je treba načrtovati vnaprej, je oblikovanje grebenov. Oblika in višina grebena vplivata na to, kako enostavno je pozneje osipavanje in ali so gomolji dovolj pokriti, da ne ozelenijo. Napravo za oblikovanje grebenov je smiselno voditi po istih linijah skozi celotno sezono; to je eno od opravil, kjer se natančno vodenje stroja najbolj obrestuje (glej razdelek Sodobni pristopi za to kulturo).

Setev ali sajenje

Krompir sadimo z gomolji, zato tu ne govorimo o setvi, ampak o sajenju. Odločitve, ki jih je treba sprejeti, so tri: kdaj, kako globoko in na kakšnem razmiku.

Kdaj. Termin določata dva pogoja: da so tla dovolj ogreta in obdelovalna ter da mine nevarnost pozebe. Ker se oba pogoja med leti in med območji razlikujeta, termina ni mogoče zapisati kot datum. Zgodnje sajenje v premrzla, premočena tla praviloma pomeni slabši vznik in več gnitja.

Kako globoko in na kakšnem razmiku. Oboje je odvisno od sorte, kalibra sadilnega materiala, namena pridelka in razmer. To so vrednosti, ki morajo priti iz vira za konkretno sorto in sistem pridelave, zato jih ta vodič ne navaja kot univerzalna navodila.

Kaj lahko preverimo pred sajenjem in po njem:

• ali je sadilni material zdrav, nepoškodovan in ustreznega kalibra;
• ali so tla pripravljena tako, da se pri sajenju ne mažejo in ne ustvarjajo zračnih žepov;
• ali je stroj nastavljen tako, da sadilni material pade na dno brazde in ne ostane na površini;
• ali je površina po sajenju uravnana, da voda ne zastaja.

Neizenačen vznik je najpogostejša posledica napak prav v tem koraku. Če se pojavi, ga obravnavajte po korakih, opisanih v težavi Neizenačen vznik posevka.

Prehrana rastlin

Prehrana krompirja se načrtuje iz analize tal in iz namena pridelave, ne iz splošnega recepta.

Ločitev, ki jo je treba razumeti. Količina gnojila in količina hranila nista isto. Če analiza pokaže, da v tleh primanjkuje določenega hranila, je treba najprej ugotoviti, koliko tega hranila daje izbrano gnojilo in šele nato, koliko gnojila je potrebnega:

potrebna masa gnojila = potrebna masa hranila / delež hranila v gnojilu

Brez tega izračuna se zgodi, da se dve različni gnojili zamenjata, ker imata različen delež hranila.

Organski viri (hlevski gnoj, kompost) imajo poleg hranil tudi vlogo pri ohranjanju organske snovi in strukture tal, zato so pri krompirju pomembni tudi zunaj prehrane. Njihova uporaba pa zahteva poznavanje njihove sestave in stanja tal.

Česa ta vodič ne navaja: univerzalnih odmerkov dušika, fosforja in kalija. To bi bilo mogoče le z analizo za konkretno površino in kulturo, ki sledi. Razdelitev gnojenja med rastno dobo je smiselna pri dušiku, a način delitve je odvisen od tal, količine padavin in namakanja.

Namakanje

Krompir potrebuje vodo predvsem v obdobju nastavljanja in debeljenja gomoljev. Suša v tem času zmanjša pridelek in poslabša kakovost, prekomerna vlaga pa povzroči gnitje in oteži delo.

Kaj je treba spremljati, da se da odločati:

• vlago v tleh po globinah, ker je površinska vlaga sama po sebi nezanesljiv pokazatelj;
• količino padavin in potek temperature, ker določata potrebo rastline po vodi;
• stanje posevka (barva, ovenelost v najtoplejšem delu dneva).

Namakanje lahko načrtujemo z vodno bilanco: izmerimo, koliko vode v sistem pride (padavine in namakanje) in koliko je rastlina porabi. Metoda je opisana v viru Univerze v Minnesoti, a je napisana za tuje razmere in jo je treba prilagoditi lastni površini. Za krompir, namenjen shranjevanju, je treba upoštevati tudi to, da namakanje tik pred spravilom ni smiselno.

Podrobneje o meritvah: Spremljanje vlage v tleh, o izbiri sistema pa Kapljično namakanje.

Oskrba posevka

Oskrba med rastno dobo je pri krompirju predvsem ohranjanje oblike grebena in preprečevanje ozelenitve gomoljev.

• Osipavanje. Ko se gomolji začnejo nastavljati, je treba zagotoviti, da so pokriti z dovolj zemlje. Če so gomolji na svetlobi, ozelenijo in postanejo neuporabni. Osipavanje je zato tudi kakovostni, ne samo gojitveni ukrep.
• Pleveli. V začetnih fazah je krompir slabo konkurenčen. Pleveli se zatirajo mehansko; kolobar in priprava tal sta pri tem pomembnejša kot ukrepanje, ko so pleveli že veliki. Glej tudi Pleveli v posevku.
• Poškodbe. Vsak prehod stroja po posevku je tveganje za poškodbe korenin in gomoljev. Število prehodov naj bo čim manjše.

Kaj preverjamo po vsakem opravilu: ali je greben ostal oblikovan, ali so gomolji pokriti, ali so korenine poškodovane, ali je bila površina preveč zmečkana.

Varstvo

Varstvo pri krompirju ima dve plasti: kar lahko preprečimo vnaprej in kar spremljamo med rastno dobo.

Preventiva, ki deluje najbolj zanesljivo:

• kolobar in presledek med pridelavami krompirja na isti površini;
• zdrav, certificiran sadilni material;
• odstranjevanje gomoljev, ki ostanejo na površini po spravilu, ker so lahko vir okužb;
• čim manj poškodb gomoljev med oskrbo in spravilom.

Spremljanje med rastno dobo: najpomembnejša bolezen pri krompirju je krompirjeva plesen, ki se širi hitro in je odvisna od vremena. Prav zato se pri njej zanašamo na uradna prognostična obvestila javne službe za zdravstveno varstvo rastlin, ki so dostopna z agrometeorološkimi meritvami. To je tudi razlog, da je treba vremenske razmere spremljati redno, ne le ob obisku posevka.

Česa ta vodič ne navaja: nobenega imena fitofarmacevtskega sredstva, nobenega odmerka in nobene karantene. Ti podatki so vezani na registracijo, ki se spreminja, zato jih je treba pred vsako uporabo preveriti v uradnih podatkih. Prav tako en sam znak (na primer pege na listu) ni zanesljiva diagnoza; diagnozo je treba utemeljiti z več znaki in z razmerami, v katerih so nastali.

Spravilo

Spravilo krompirja je treba načrtovati glede na namen pridelka.

Merila, po katerih presojamo primernost za spravilo:

• namen pridelka: za takojšnjo porabo zadošča, da so gomolji dosegli uporabno velikost; za skladiščenje je treba počakati na popolno zrelost in utrjeno kožo;
• stanje posevka: ko se nadzemni del začne poslavljati, se rast zaključuje;
• stanje tal: v premočrih tleh se pri izkopu gomolji mažejo in poškodujejo, zato se spravilo prestavi, če je mogoče počakati;
• vremenska napoved: spravilo v dežju praviloma pomeni več poškodb in slabše shranjevanje.

Kako zmanjšati izgube pri spravilu:

1. Nastavitev stroja preverimo na manjšem delu površine, preden začnemo s celotno parcelo.
2. Višina izkopa naj bo takšna, da gomolji niso poškodovani, a da jih čim manj ostane v tleh.
3. Padanje gomoljev na trde površine stroja je treba omejiti; vsak udarec je kasnejša izguba v skladišču.
4. Če pridelek ne gre takoj v skladišče, ga ne puščamo na soncu, ker ozeleni.

Pridelek in kakovost

Pridelek ocenjujemo po več merilih hkrati, ne le po masi:

Zakaj pridelek variira med deli parcele in med leti: razlike v tleh (globina, struktura, zbitost), razlike v vodi, različen vznik in različen pritisk bolezni. Povezava med dvema pojavoma na isti parceli še ni dokaz vzroka. Če želimo vedeti, kaj je povzročilo razliko, je treba primerjati dele parcele in meriti, ne sklepati iz videza. Glej tudi Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono.

Shranjevanje

Shranjevanje krompirja je nadzor nad štirimi dejavniki: temperaturo, relativno vlago, prezračevanjem in svetlobo.

• Utrjevanje kože. Po spravilu koža še ni utrjena; gomolji so v tem obdobju občutljivi na poškodbe in okužbe. Obdobje utrjevanja mora potekati v pogojih, ki jih je treba določiti za konkretno sorto in namen.
• Prezračevanje. Brez izmenjave zraka se vlaga in toplota kopičita, kar pospeši gnitje.
• Svetloba. V skladišču ne sme biti svetlobe, ker gomolji ozelenijo in postanejo neuporabni.
• Spremljanje izgub. Shrambo je treba pregledovati; izgube (gnitje, kala, izsušitev) se beležijo po vzrokih. Brez tega se naslednje leto ponovi ista napaka.

Konkretnih temperatur in relativne vlage ta vodič ne navaja, ker bi brez vira in brez pogojev (uporabljena sorta, namen, trajanje) šlo za univerzalno navodilo, ki ne drži za vse primere. Podrobneje: Shranjevanje krompirja.

Pogoste napake

Vsaka od teh napak ima več možnih vzrokov. En sam znak ni diagnoza; treba je preveriti po vrsti in izključevati vzroke z meritvami.

Sodobni pristopi za to kulturo

Za krompir so uporabne predvsem tiste digitalne rešitve, ki pomagajo pri opravilih v vrstah in pri spremljanju razlik znotraj parcele.

Vodenje stroja (GNSS/RTK). Pri oblikovanju grebenov, sajenju, osipavanju in izkopu je pomembna ponovljivost voznih poti. Če stroj vozi po istih linijah skozi sezono, so grebeni enaki, gomolji pa manj poškodovani. Pri tem velja: natančnost posameznega prehoda ni isto kot ponovljivost med sezonami, in samodejno krmiljenje ni avtonomno delo brez voznika. Več: GPS-vodenje in RTK.

Spremljanje posevka na daljavo. Posnetki z drona ali satelita pomagajo najti dele parcele, ki zaostajajo, in usmerijo terenski pregled. Ne povedo pa vzroka razlike: vegetacijski indeks je pomoč pri zaznavanju razlik, ne diagnoza. Pot je vedno: razlika na karti → obisk izbranih točk → preverjanje tal in rastlin → odločitev → ponovna meritev. Več: Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi.

Merjenje vlage v tleh. Odločitev o namakanju je zanesljivejša, če temelji na meritvah po globinah in ne na videzu posevka.

Česa ne navajamo: prihrankov, pričakovanih donosov in naložb za te rešitve. To so podatki, ki jih je treba pridobiti z datiranimi ponudbami za konkretno kmetijo.

Viri, avtorstvo in povezane vsebine

Ta vodič je pripravilo uredništvo. Strokovni pregled še ni opravljen, zato v metapodatkih strani tudi ni naveden. Jezikovni pregled in agronomski pregled sta ločeni nalogi; dokler agronomskega pregleda ni, tega vodiča ne predstavljamo kot strokovno potrjenega.

Viri, uporabljeni v vodiču, so navedeni v seznamu na dnu strani. Dva vira se nanašata na splošno metodo (načrtovanje namakanja z vodno bilanco) in na to, kje se pridobijo uradna prognostična obvestila; oba sta napisana za tuje ali splošne razmere in ju je treba prilagoditi.

Česa v vodiču ni in zakaj je zbrano v polju »Kaj v tej vsebini še ni pripravljeno« na vrhu strani. Največje vrzeli so gostota sajenja in razmik vrst, številčne vrednosti za skladiščenje ter vsi podatki o fitofarmacevtskih sredstvih.

Povezane vsebine:

• Kolobar – umestitev krompirja v zaporedje kultur
• Priprava tal – kako pripravimo tla pred sajenjem
• Analiza tal – od vzorca do načrta gnojenja
• Spremljanje vlage v tleh – meritve in odločitev
• Določanje zrelosti in spravilo – merila zrelosti
• Shranjevanje krompirja – pogoji in izgube

Postopki pridelave za to kulturo

• Načrtovanje pridelave in kolobar Kolobar Kolobar je načrtovano zaporedje kultur na isti površini skozi več sezon. Vodič pojasni, kako izbrati predposevke, določiti zaporedje in vključiti vmesne posevke ter kdaj kolobar sam ne zadošča.
• Obdelava in priprava tal Priprava tal Priprava tal je niz posegov, s katerimi nastanejo razmere za vznik, sajenje in rast korenin. Kratek vodič o ciljih, pogojih in preverjanju rezultata, brez univerzalnih globin.
• Uravnavanje gostote posevka Uravnavanje gostote posevka Gostota posevka je agronomska odločitev, ne geometrijska kapaciteta površine. Vodič pojasni, od česa je odvisna, kaj se zgodi pri premajhni ali preveliki gostoti in kako jo preverimo.
• Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Ocena parcele je zbir meritev in opažanj z datumom, ne mnenje. Vodič loči lastnosti, ki jih je mogoče izboljšati, od tistih, ki jim prilagodimo izbor kulture in postopek.
• Mehanski postopki oskrbe Mehanski postopki oskrbe posevka Mehanski posegi so učinkoviti le, če je namen posega znan. Vodič loči zatiranje plevela, osipavanje in rahljanje ter pokaže, zakaj o razmiku vrst odločamo pred setvijo, ne med rastno dobo.
• Prilagajanje suši, vročini in drugim omejitvam Prilagajanje pridelave suši in vročini Suša in vročina se razlikujeta: vročinski stres škoduje tudi ob dovolj vode. Vodič loči ukrepe pred sezono, med sezono in po dogodku ter pojasni, da je namakanje le eden od ukrepov.
• Primerjava sistemov in postopkov Primerjava načinov namakanja Načini namakanja se razlikujejo po tem, kam pride voda – v cono korenin, na površino tal ali po površini. Sklep je pogojen, ne univerzalen.
• Priprava semena in sadilnega materiala Priprava semena in sadilnega materiala Zdrav in preverjen sadilni material je najcenejši ukrep proti boleznim, ker se napaka v tem koraku pozneje ne da popraviti. Vodič pojasni, kaj preverimo pri semenu in pri sadilnem materialu.
• Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih Vodič pojasni, kaj se spremeni, ko se pridelava preseli v zavarovan prostor, katere stopnje zaščite poznamo in kdaj posamezen sistem ni smiseln.

Pogoste težave pri tej kulturi

• Neizenačen vznik posevka Rastline vznikajo v skupinah, deli vrste pa ostanejo prazni. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno z odločitvijo o dopolnitvi posevka.
• Rumenenje listov Listi izgubljajo zeleno barvo, rast se upočasni. Rumenenje ima lahko več različnih vzrokov – hranila, voda, tla, bolezen – zato je treba vzroke izločati enega po enega.
• Zastajanje vode v tleh Voda po dežju ali namakanju zastaja in tla ostanejo premočena. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi: uravnanost površine, zbitost, struktura tal, pritek vode od zgoraj in prilagoditev opravil.

Digitalne rešitve za to kulturo

• GPS/GNSS, RTK in samodejno vodenje GNSS in RTK korekcije pri samodejnem vodenju stroja Samodejno vodenje stroja po liniji z uporabo satelitskega določanja položaja in korekcijskih signalov. Kaj vpliva na natančnost prehoda in kaj na ponovljivost med sezonami.
• Droni in sateliti za spremljanje posevkov Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi Posnetki z dronov in satelitov pokažejo razlike znotraj posevka. Vodič pojasni, kaj posamezna vrsta posnetka pove, kaj ne, in kako razliko na karti preveriti na njivi.
• Sekcije, variabilni odmerek in ISOBUS Sekcije, variabilni odmerek in aplikacijske karte Vodenje stroja, izklapljanje sekcij in spreminjanje odmerka znotraj parcele so tri različne naloge. Kako nastane aplikacijska karta in kaj je treba preveriti pred izvedbo.
• Senzorji, meritve in podpora odločanju Senzorji, meritve in podpora odločanju Vlaga v tleh po globinah, pretok in tlak v namakalnem sistemu ter vremenske razmere. Kaj meritve povedo, kdaj so uporabne in kje se zanesljivost meritve izgubi.
• Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono Karte pridelka in podatki za naslednjo sezono Kako se preveri rezultat pridelave: merjenje pridelka in vlage, preverjanje enot, primerjava delov parcele in povezava z vzorčenjem tal. Kalibracija ni postranska stvar.
• Ciljno škropljenje in strojni vid Ciljno škropljenje in strojni vid Zaznavanje zelenih rastlin na neporaslih tleh ni isto kot ločevanje plevela od gojene kulture. Trije pristopi ciljnega škropljenja in meje njihovih dokazov.
• Izbira tehnologije: nakup, najem, storitev Izbira tehnologije: nakup, najem, storitev Kako se odločiti med nakupom, skupno uporabo, najemom in izvajalcem storitve. Zakaj univerzalnega števila hektarjev ni in kaj mora vsebovati izračun.
• Robotska setev, okopavanje in odstranjevanje plevela Robotsko okopavanje in odstranjevanje plevela Dve različni logiki robotskega zatiranja plevela: stroj, ki si položaj posevka zapomni ob setvi, in stroj, ki plevel prepoznava sproti. Ločeno samostojen robot od traktorskega priključka.

Vsebinski vodniki za to kulturo

• Analiza tal in načrt gnojenja Kako odvzamemo vzorec, kaj analiza pokaže in česa ne, in kako iz izvida nastane načrt gnojenja, v katerem sta količina hranila in količina gnojila ločeni vrednosti.
• Spremljanje vlage v tleh Kako se postavi in bere senzor vlage v tleh, zakaj je treba meriti po globinah, kako se meritve povežejo s kulturo in tlemi ter kako iz njih nastane odločitev o namakanju.
• Določanje zrelosti in spravilo Kako se zrelost presoja glede na namen pridelka, kako se pri spravilu zmanjšajo izgube in kaj se ob spravilu zabeleži, da je mogoče naslednjo sezono primerjati.
• Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje Kako pridelek pripravimo na skladiščenje, kateri podatki določajo pogoje shranjevanja, kje se ti podatki preverijo in kako se izgube spremljajo ter zapišejo za naslednjo sezono.
• Zbitost tal: prepoznavanje, preprečevanje in preverjanje Zbita tla prepuščajo vodo in zrak slabše, korenine pa se v njih razvijajo drugače. Vodnik pove, kako zbitost prepoznamo po znakih na parceli in v profilu, katera opravila jo povzročajo, kaj jo preprečuje in kako se zapiše, da je primerjava med sezonami sploh mogoča.
• Prognostična obvestila: od obvestila do odločitve Javna služba za varstvo rastlin spremlja in napoveduje pojav bolezni in škodljivcev ter izdaja prognostična obvestila; portal AGROMET omogoča vpogled v meritve agrometeorološke mreže. Vodnik pojasni, kaj obvestilo pove in česa ne, kako se preveri na svoji parceli in kaj se zabeleži, da je odločitev preverljiva.