Neizenačen vznik posevka
Rastline vznikajo v skupinah, deli vrste pa ostanejo prazni. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno z odločitvijo o dopolnitvi posevka.
Stanje vsebine: Ta stran opisuje možne vzroke in ukrepe, ne postavlja diagnoze. Vsebina še ni strokovno pregledana.
Kaj v tej vsebini še ni pripravljeno:
- Deleži praznih mest, pri katerih je dopolnitev posevka še smiselna, po kulturah – manjka preverjen vir.
- Vpliv globine setve na vznik po kulturah in tipih tal – manjka preverjen vir z vrednostmi in pogoji.
- Kako se ugotovi kalivost partije semena pred setvijo – postopek je opisan v objavi »Kalivost semena: kako jo preverimo pred setvijo« (povezava je v razdelku Povezane vsebine), v repozitoriju pa ni preverjenega vira za velikost vzorca in število ponovitev.
Znaki
Našteto je tisto, kar je mogoče opaziti ali izmeriti. Znaki sami ne povedo vzroka; zato se vsak od njih uporabi pri preverjanju vzrokov v naslednjem delu.
- Vznik je neenakomeren: rastline so v skupinah ali otočkih, med njimi pa ostajajo prazna mesta v vrsti.
- Vznik je raztegnjen v času: med prvimi in zadnjimi vzniklimi rastlinami istega dela parcele je več dni razlike.
- Rastline istega datuma setve se po višini in razvitosti očitno razlikujejo.
- Na površini so vidna mesta s skorjo, razpokami ali zbita tla prav tam, kjer rastline manjkajo.
- Voda se po dežju zadržuje v delih posevka, medtem ko so drugi deli vidno suhi.
Možni vzroki in kako jih preverimo
Vzroke je treba izločati po vrsti, ne ugibati. Pri vsakem je zapisano, kaj naredimo, da ga potrdimo ali izključimo.
Neenakomerna globina setve ali napačna nastavitev sejalnice
Kako preverimo: Na več mestih po vrsti se odgrne tla in izmeri globina semena ter primerja z nastavitvijo merilnikov globine. Če se globina spreminja od začetka do konca vrste, je vzrok najverjetneje v stroju ali v hitrosti vožnje.
Skorja na površini tal po dežju
Kako preverimo: Površina se pregleda po dežju ali po namakanju. Če je skorja trda, se preizkusi s prstom ali z manjšim orodjem: kjer se skorja ne da prebiti, kaleče rastline ne pridejo na površino.
Neenakomerna vlaga v površinskem sloju ali suša po setvi
Kako preverimo: Vzorec tal se odvzame iz površinskega sloja na več mestih, tako na mestih brez rastlin kot tam, kjer rastline so. Vlaga se oceni na otip in primerja med mesti. Upošteva se tudi dež v dneh po setvi.
Zbitost tal, kolesnice ali zastajanje vode
Kako preverimo: Pregledajo se prehodi strojev in mikrodepresije. Preveri se, ali se voda po dežju zadržuje prav tam, kjer rastline manjkajo, in ali so tla na tistem mestu trša od okolice.
Kakovost semena ali kalivost partije
Kako preverimo: Preveri se deklaracija semena in podatek o kalivosti za uporabljeno partijo. Če je vznik slab po vsej parceli enakomerno, se rezultat primerja s setvijo druge partije ali z drugim delom parcele.
Poškodbe semena ali kalečih rastlin zaradi škodljivcev in bolezni
Kako preverimo: Na robu praznih mest se izkopljejo semena in mlade rastline ter pregledajo: ali je seme izjedeno, votlo ali gnilo. Za določitev organizma je potrebna strokovna determinacija; suma se ne obravnava kot ugotovljenega vzroka.
Ukrepi in kdaj jih izvedemo
Ukrep je smiseln šele, ko je vzrok vsaj verjeten. Pri vsakem ukrepu je zapisano, kdaj ga izvedemo oziroma kdaj ni več smiseln.
Zabeleži se stanje: del parcele, datum, delež praznih mest in globina semena.
Kdaj: Takoj ob ugotovitvi, preden se stanje zaradi rasti spremeni.
Preveri se nastavitev sejalnice in globina setve za naslednjo setev na isti parceli.
Kdaj: Pred naslednjo setvijo; če je vzrok v stroju, takoj po ugotovitvi.
Skorja se previdno razbije, posevek pa se po potrebi zalije.
Kdaj: Ko je skorja trda in je v tleh pod njo dovolj vlage. Ob hudi suši zalivanje brez vode v tleh ne pomaga.
Odloči se o dopolnitvi oziroma ponovni setvi.
Kdaj: V nekaj dneh po pojavu, ne po tednih: po zaprtju vrst je dopolnjevanje praviloma nesmiselno. Odločitev se opre na kulturo, čas do konca sezone in delež praznih mest.
Opomba: Gostota posevka in čas, do katerega je dopolnjevanje smiselno, sta odvisna od kulture in se v tem zapisu ne navajata brez preverjenega vira.
Če je vzrok potrjeni škodljivec ali bolezen, se ukrep prilagodi ugotovljenemu organizmu.
Kdaj: Šele ko je organizem ugotovljen, ne na podlagi suma.
Opomba: Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev je treba preveriti uradne podatke o registraciji, odmerku in karenci. Teh podatkov v tem zapisu ni.
Prizadete kulture
Težava je opisana za kulture, pri katerih je bila opažena. Ukrepi se med kulturami razlikujejo, zato si preberite tudi vodič po kulturi.
- Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
- Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
- Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
- Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
- Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
- Solata Solata je zelenjadnica kratke rastne dobe, pri kateri se tehnologija razlikuje glede na to, ali pridelujemo glave, listno solato ali mlado solato za rezanje. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
- Korenje Korenje je zelenjadnica, pri kateri pridelek nastane v tleh, zato sta zgradba tal in oskrba posevka med rastjo odločilni za obliko in kakovost korena. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
- Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.
Nujnost ukrepanja
Ukrep
Ukrep je treba načrtovati in ga izvesti v ustreznem času, preden se stanje utrdi.
Opozorilo o veljavnosti ukrepov. Navedeni ukrepi veljajo pod pogoji, ki so zapisani pri ukrepu: za določeno kulturo, razvojno fazo, stanje tal in vreme. Prenos na druge razmere ni samoumeven. Če se pogoji v času branja ne ujemajo z opisanimi, je treba ukrep ponovno presoditi.
Fitofarmacevtska sredstva. Pri uporabi FFS je treba pred vsakim tretiranjem preveriti aktualne uradne podatke: ali je sredstvo v Republiki Sloveniji registrirano za to kulturo in tega škodljivega organizma, kakšen odmerek je dovoljen, kakšna je karenca in kateri pogoji veljajo za nanos. Registracije, odmerki in karence se spreminjajo, zato jih v tem zapisu ne navajamo in jih ni dovoljeno prevzeti iz tega besedila.
Zakaj je neenakomeren vznik težava
Neenakomeren vznik se ne vidi le na začetku sezone. Rastline, ki vzniknejo pozneje, ostanejo manjše in pogosto dozorijo pozneje. Zato se posevek težje načrtuje: oskrba, varstvo in spravilo so usmerjeni na razvojno fazo, ki je v takem posevku hkrati več različnih.
Poleg tega imajo prazna mesta tudi posreden učinek: na njih se naselijo pleveli in s tem povečajo potrebo po oskrbi, ki bi je sicer ne bilo.
Kako se lotimo ugotavljanja vzroka
Vzroke je treba izločati po vrsti, od najbolj verjetnih in najlaže preverljivih. Uporaben vrstni red je:
- Stroj in setev – globina, nastavitev, hitrost, enakomernost doziranja.
- Tla – skorja, zbitost, kolesnice, zastajanje vode.
- Voda – vlaga ob setvi in dež v dneh po njej.
- Seme – partija, kalivost, starost, ravnanje s semenom.
- Škodljivci in bolezni – šele ko so prvi štirje koraki izključeni.
Vzrok je pogosto več kot eden (npr. skorja na delu parcele in hkrati pregloboka setev). Zato se ugotovitve zapišejo tudi takrat, ko se zdi, da je vzrok jasen.
Odločitev o dopolnitvi
Odločitev o dopolnitvi ali ponovni setvi je odvisna od tega, koliko časa je še na voljo, koliko pridelka se pričakuje in kako zahtevna je kultura. Trojno pravilo je uporabno:
- če je praznih mest malo in so razpršena, dopolnjevanje praviloma ni smiselno;
- če so prazna večja zaokrožena območja, se presodi dopolnitev na tistih območjih;
- če je posevek večinoma neuspešen, se presodi ponovna setev z drugim, krajšim posevkom.
V vsakem primeru se odločitev zapiše z datumom in z utemeljitvijo, da je pozneje mogoče presoditi, ali je bila pravilna.
Povezane vsebine
Razlage pojmov
Pojmi, ki se v tem besedilu uporabljajo, z razlago v slovarju. Razlaga se odpre tudi na dotik in s tipkovnico.
Viri
Viri za to vsebino še niso navedeni. Trditev brez vira v tej vsebini ne sme biti.
Kako nastaja vsebina, kako beremo vire in kako se popravljajo napake, opisuje stran Uredništvo.
Nadaljevanje postopka
Ta postopek je korak v več pridelovalnih poteh. Koraki se razlikujejo po kulturi, zato izberite pot, ki ji sledite:
- Čebula · prejšnji: Setev oziroma presajanje · naslednji: Če pleveli prevladajo
- Koruza · prejšnji: Setev · naslednji: Oskrba posevka
- Krompir · prejšnji: Sajenje · naslednji: Oskrba posevka
- Paradižnik · prejšnji: Sajenje · naslednji: Prehrana rastlin
- Pšenica · prejšnji: Uravnavanje gostote posevka · naslednji: Prehrana rastlin po razvojnih fazah
- Solata · prejšnji: Setev oziroma sajenje · naslednji: Oskrba posevka
Prikazano 18. 09. 2026 ob gradnji strani.