Paradižnik

Skupina: Zelenjadnice Latinsko ime: Solanum lycopersicum

Razmere pridelave

Izberite razmere, v katerih pridelujete. Prikazani bodo razdelki, ki veljajo za izbrano kombinacijo; skupni deli navodil ostanejo vidni ves čas. Razmer ni treba izbrati – brez izbire so prikazana vsa navodila.

Način pridelave

Ali se prideluje na prostem ali v zavarovanem prostoru.

Ne omejujemPridelava v zavarovanem prostoruRastline rastejo v rastlinjaku ali tunelu, kjer so temperatura, zračna vlaga in zračenje vsaj delno pod nadzorom. Bistveno se spremeni troje: vodo in hranila dovajamo načrtovano, ker dežja ni; rastline je treba opirati, usmerjati in obremenitev plodov uravnavati; zaradi visoke vlage in slabšega zračenja je pritisk bolezni drugačen, a jih je mogoče obvladovati z uravnavanjem mikroklime. Zato so s tem načinom vezani razdelki o prehrani, namakanju in oskrbi posevka.Pridelava na prostemRastline rastejo na prostem, kjer vremena ni mogoče uravnavati in kjer je posevek izpostavljen dežju, vetru, pozebi in osončenju. Bistveno se spremeni troje: ali so tla in lega sploh primerni za toploljubno kulturo; pritisk bolezni in škodljivcev je večji in manj obvladljiv, zato je varstvo pomembnejše; spravilo je odvisno od vremena in od tega, kako hitro plodovi zorijo. Zato so s tem načinom vezani razdelki o pridelovalnih zahtevah, varstvu in spravilu.

Namen pridelka

Za kaj je pridelek namenjen; to spremeni čas spravila in ravnanje po njem.

Ne omejujemZa svežo poraboPlodovi so namenjeni sveži porabi ali kratkoročni porabi. Poudarek je na izenačenosti, videzu, trdnosti in okusu plodov ter na ravnanju, ki kakovost ohrani do porabe ali prodaje. Zato je s tem namenom vezan razdelek o pridelku in kakovosti.Za predelavo in shranjevanjePlodovi so namenjeni predelavi v izdelek ali daljšemu shranjevanju. Poudarek je na zrelosti, zdravju in trdnosti plodov ter na pogojih, ki omejijo izgube po obiranju. Predelava plodov v izdelek sodi na predelava.si; zato je s tem namenom vezan razdelek o shranjevanju, kjer so opisani dejavniki, ki odločajo o ohranitvi kakovosti.

Namen pridelave

Paradižnik pridelujemo za svežo porabo, za kratkoročno shranjevanje in za predelavo. Namen določa izbiro sorte, stopnjo zrelosti ob obiranju in ravnanje s plodovi po obiranju.

• Sveža poraba. Pomembni so izenačenost plodov, videz, trdnost in okus. Plodovi so namenjeni hitri porabi, zato je treba z njimi ravnati tako, da ostanejo nepoškodovani do porabe ali prodaje.
• Kratkoročno shranjevanje. Pridelek se nekaj časa hrani, preden gre v porabo; pomembno je, da plodovi niso poškodovani in da so shranjeni v pogojih, ki ne pospešujejo gnitja.
• Predelava. Merila so drugačna (vsebnost suhe snovi, mesnatost, trdnost), a predelava plodov v izdelek ni tema tega portala; zanjo glej predelava.si.

Namen vpliva na čas obiranja. Plodovi paradižnika zorijo postopno, zato se obira večkrat. Za svežo porabo obiramo plodove v polni zrelosti; kadar pa so namenjeni shranjevanju ali prevozu, obiramo nekoliko prej, ker se zorenje po obiranju nadaljuje. Ta odločitev ni stvar okusa, ampak stvar načrta: določiti je treba, kdaj je plod primeren za namen, ki ga imamo.

Namen pridelave vpliva tudi na to, koliko tveganja je sprejemljivega. Če pridelek gre takoj v porabo, je mehanska poškodba manjša izguba, kot če je namenjen shranjevanju, kjer se vsaka poškodba pokaže kot gnitje.

Pridelovalne zahteve

Tla. Paradižnik potrebuje strukturna, topla in dobro odcedna tla, bogata z organsko snovjo. Na zbitih in slabo odcednih tleh se korenine razvijajo plitvo, rastline so bolj občutljive na nihanje vlage, plodovi pa bolj razpokajo. Paradižnik slabo prenaša premočena tla, zato je treba stanje tal ugotoviti vnaprej, ne šele ob težavah. V zavarovanem prostoru se pogosto prideluje v tleh ali v substratu; izbira spremeni celotno oskrbo z vodo in hranili, zato mora biti določena pred sajenjem.

Toplota in pozeba. Paradižnik je toploljubna kultura. Ob nizkih temperaturah rast zastane, cvetovi se slabo oplodijo, plodovi pa se slabo nastavljajo. Pozeba rastlino poškoduje ali uniči, zato je presajanje na prosto mogoče šele, ko mine nevarnost pozebe na konkretni legi. V zavarovanem prostoru je tveganje pozebe manjše, a ne nično: v hladnih nočeh brez ogrevanja temperatura v prostoru lahko pade pod mejo, ki jo rastlina prenese.

Suša in vročina. Paradižnik ima razmeroma veliko potrebo po vodi, a še bolj kot skupne količine so pomembna nihanja: izmenjavanje suše in obilnega namakanja poslabša kakovost plodov (razpoke) in oteži prevzem nekaterih hranil. Vročina v času cvetenja moti oploditev, zato se plodovi slabo nastavljajo in so neizenačeni. Kako razpoke preverimo in preprečimo, opisuje težava Razpoke plodov pri paradižniku.

Občutljive faze. Najobčutljivejše obdobje je od cvetenja in nastavljanja plodov do debeljenja plodov. V tem času imajo pomanjkanje vode, hranil ali svetlobe ter nihanja temperature največji vpliv na količino in kakovost pridelka.

Kadar cvetovi odpadajo ali plodovi niso nastavljeni, je treba razloge preveriti po vrsti – najprej razmere v času cvetenja, šele nato opraševalce in prehrano. Postopek pregleda je opisan v objavi Zakaj paradižnik ne nastavi plodov in kaj preveriti?.

Svetloba in zračnost. Slaba osvetlitev (na primer zgodaj spomladi v zavarovanem prostoru ali v gosti zarasti) zmanjša nastavljanje plodov in poslabša okus. Enako pomembna je zračnost: kjer zrak stagnira in se listi dolgo sušijo, so razmere za bolezni ugodnejše.

Omejitve. Če je bila na površini že prisotna bolezen, ki se prenaša s tlemi, samo kolobarjenje znotraj istega prostora pogosto ne zadošča. Takrat je treba stanje ugotoviti in se odločiti med zamenjavo tal ali substrata, sajenjem na drugo lego in drugimi ukrepi. Brez podatka o tleh ni mogoče odgovoriti, ali je površina sploh primerna.

Izbira sort in sadilnega materiala

Pri izbiri sorte so merila naslednja:

1. Namembnost. Sorte za svežo porabo se razlikujejo od sort za predelavo po velikosti, mesnatosti, trdnosti in vsebnosti suhe snovi. Izbrati je treba sorto za namen, ki ga imamo, ne sorte, ki je slučajno na voljo.
2. Tip rasti. Višinske (nedeterminantne) sorte rastejo in rodijo dalj časa, a jih je treba opirati in redno usmerjati ter jim uravnavati število plodov. Nižje (determinantne) sorte rast zaključijo in rodijo v krajšem obdobju, zato so primernejše tam, kjer oskrbe ni mogoče opravljati redno. Izbira je torej odvisna od tega, koliko dela lahko vložimo, ne le od okusa.
3. Primernost za način pridelave. Sorta, ki uspeva v zavarovanem prostoru, ni nujno najboljša za prosto, in obratno. Pomembni so odpornost in toleranca na bolezni, ki se v posameznem načinu pojavljajo, ter odpornost plodov na razpoke in sončne ožige na prostem.
4. Dolžina rastne dobe, ki določa, kdaj lahko pričakujemo prvo obiranje in kako dolgo traja obdobje obiranja – pri tem je treba upoštevati razpoložljivo dolžino rastne sezone na naši legi in razpoložljivost prostora v zavarovanem prostoru.
5. Odpornost in toleranca na bolezni, ki se pojavljajo na konkretni površini. Ta podatek je treba vzeti iz uradnega razvida sort in iz strokovne literature za vsako sorto posebej; neposredno primerljivih podatkov med sortami brez vira ne navajamo.

Sadilni material. Paradižnik se prideluje iz vzgojenih sadik, zato je kakovost sadike pomembnejša od kakovosti semena samega:

• seme naj bo certificirano, iz deklariranega vira; seme, shranjeno doma, ni preverjeno in lahko prenaša bolezni;
• sadike morajo biti čvrste, zdrave in brez znakov bolezni; pretegnjene sadike, vzgojene v slabih svetlobnih razmerah, se slabše sprejmejo in običajno dajo slabši pridelek;
• cepljene sadike so ena od možnosti, kadar je površina okužena z boleznimi, ki se prenašajo s tlemi, ali kadar je rastlina izpostavljena dolgemu obdobju rasti. Zahtevajo drugačno oskrbo (predvsem namakanje in prehrano) in dražji material, zato je odločitev treba presoditi za konkretno lego.

Sadilni material ni kraj, kjer bi varčevali na račun zdravja: bolezni, ki se prenesejo s sadiko, se pozneje v posevku ne dajo več odpraviti.

Kolobar in predposevek

Pravila, ki veljajo ne glede na razmere:

• paradižnika ne sadimo za paradižnikom niti za drugimi razhudnikovkami (krompir, paprika, jajčevec), ker si delijo bolezni in škodljivce, ki se prenašajo s tlemi;
• ne sadimo ga za kulturami, ki puščajo tla zbita ali prepozno sproščena;
• kot predposevek so ugodna žita, stročnice in kulture, ki izboljšajo strukturo tal in ne delijo bolezni s paradižnikom;
• po okuženem posevku je treba obolele rastlinske ostanke odstraniti, ne pa jih zaorati, kjer se bolezen prenaša z ostanki.

Kolobar v zavarovanem prostoru. V rastlinjaku ali tunelu je kolobar otežen, ker je prostor omejen in se pridelava pogosto ponavlja na istih tleh. Zato so tu pomembnejši drugi ukrepi: menjava tal ali substrata, sajenje na drugo lego, čiščenje prostora, uporaba cepljenih rastlin in preprečevanje vnosa bolezni s sadikami in orodjem.

Dolžina premora med dvema pridelavama paradižnika na isti površini ni univerzalna številka. Odvisna je od tega, katere bolezni in škodljivci so prisotni, kako dolgo tvorijo trajne oblike, ki ostanejo v tleh, in od načina pridelave. Brez podatkov o stanju površine tega premora ni mogoče odgovorno določiti.

Priprava tal

Namen priprave tal je ustvariti tla, v katerih se bodo korenine razvijale globoko, v katerih bo voda odtekala in v katerih se bo vlaga zadrževala čim bolj enakomerno.

Kaj je treba doseči:

• tla so strukturna in topla, brez zbitih plasti, v katerih bi se zadrževala voda;
• površina je uravnana, da se ob namakanju ne delajo jame in da voda ne zastaja ob rastlinah;
• organska snov je v tleh ali v substratu; hlevski gnoj in kompost je treba vključiti dovolj zgodaj, da se pred sajenjem razgradita in ne ogrejeta korenin;
• pri načrtovanju je treba določiti, ali bo uporabljena zastirka ali namakalne cevi, ker se tla pripravljajo drugače, če se polagajo folije.

Vrstni red del je odvisen od stanja tal, ne od koledarja. Mokrih tal ne obdelujemo, ker vsak prehod v mokra tla povzroči zbitost, ki je pozneje ni mogoče popraviti. Globine obdelave in števila prehodov ne navajamo, ker sta odvisna od predposevka, tipa tal in uporabljene mehanizacije.

V zavarovanem prostoru je treba pripravi tal dodati še odločitev o obnovi ali dezinfekciji tal oziroma substrata in o tem, kako bo prostor očiščen pred novo pridelavo. Pri pridelavi v substratu je treba določiti količino in sestavo substrata ter način namakanja, ker se hranila v substratu obnašajo drugače kot v tleh.

Kaj preverimo pred sajenjem: ali so tla dovolj topla, ali je drenaža urejena, ali je namakalni sistem nameščen in preizkušen, ali je opora postavljena in ali je organska snov vključena.

Setev ali sajenje

Paradižnik se prideluje iz sadik, zato ta razdelek govori o vzgoji sadik in o presajanju.

Vzgoja sadik. Sadike vzgajamo v zavarovanem prostoru ali v ogrevanem prostoru, ker semenu in mladim rastlinam ustrezajo višje temperature od tistih, ki so spomladi zunaj. Pri vzgoji sta odločilni svetloba in temperatura: ob pomanjkanju svetlobe in previsoki temperaturi se sadike pretegnejo in so slabše kakovosti. Vzgoja v premajhnih ali premalo osvetljenih prostorih se pozna do konca pridelave.

Presajanje. Termin presajanja na prosto določa nevarnost pozebe, ne datum. Pred presajanjem morajo biti tla dovolj topla; presajanje v hladna tla rast zastavi in poveča tveganje za bolezni korenin. Sadike, vzgojene v zaščitenem prostoru, je treba na zunanje razmere postopoma privajati, sicer jih sonce in veter poškodujeta.

Razmik in gostota sta odločitev, odvisna od tipa rasti sorte, načina oskrbe (opora, pinciranje, obiranje), načina pridelave in razpoložljive svetlobe. Gostota vpliva na to, kako hitro se zapre sklep, koliko svetlobe dobi posamezni list, kako hitro se listi sušijo in kako težko je pregledovati rastline. Ker so priporočila odvisna od vseh teh pogojev, ta vodič številk ne navaja: podatek o gostoti in razmikih vpiše uredništvo skupaj z virom in s pogoji, za katere velja.

Kaj lahko preverimo ob sajenju in po njem:

• ali so sadike zdrave, čvrste in brez znakov bolezni;
• ali je koreninska gruda nepoškodovana in ali je rastlina posajena tako, da je koreninski vrat na ustrezni višini;
• ali so rastline takoj po sajenju zalite in ali so v zavarovanem prostoru zaščitene pred premočnim soncem;
• ali je opora postavljena tako, da rastlin pozneje ne poškoduje.

Neizenačen vznik ali neizenačeno sprejemanje sadik je pogosta posledica napak v tem koraku. Če se pojavi, ga obravnavajte po korakih, opisanih v težavi Neizenačen vznik posevka. Več o tehnologiji: Neposredna setev ali vzgoja sadik in presajanje.

Prehrana rastlin

Prehrana paradižnika se načrtuje iz analize tal oziroma analize substrata in iz razvojne faze rastline, ne iz splošnega recepta.

Razlika med načinoma pridelave. Na prostem gre večina hranil v tla pred sajenjem, pozneje pa se prehrana dopolnjuje glede na stanje posevka in vremenske razmere, v katerih se hranila sproščajo in izpirajo. V zavarovanem prostoru rastlina ni izpostavljena izpiranju z dežjem, zato je mogoče prehrano voditi natančneje; hranila se pogosto dovajajo skupaj z vodo (fertigacija). Prav zato je v zavarovanem prostoru napaka pri sestavi raztopine bolj neposredna: rastlina dobi preveč ali premalo hranila takoj, brez blažilne vloge tal. Sestave in koncentracije raztopin ne navajamo, ker so odvisne od substrata, faze rastline in kakovosti vode; ta podatek mora priti iz vira.

Količina gnojila in količina hranila nista isto. Če analiza pokaže, da primanjkuje določenega hranila, je treba najprej ugotoviti, koliko tega hranila daje izbrano gnojilo, in šele nato, koliko gnojila je potrebnega:

potrebna masa gnojila = potrebna masa hranila / delež hranila v gnojilu

Prehrana med nastavljanjem in debeljenjem plodov. Potrebe rastline so največje takrat, ko se plodovi nastavljajo in debelijo, ker hkrati rastejo plodovi in nadzemni del. Če v tem obdobju prehrana zaostaja za rastjo, se plodovi slabo razvijejo, rastlina pa porablja rezerve. Vrstni red in razmerje med hranili sta odvisna od analize, faze in razmer, zato ju je treba načrtovati, ne prepuščati občutku.

Kalcij in neenakomerna oskrba z vodo. Najpogostejša težava, ki se pripisuje kalciju, je suha, temna pegavost na dnu ploda. Nastane, kadar plod ne dobi dovolj kalcija; a ker kalcij v rastlini potuje z vodo, je vzrok pogosto neenakomerna oskrba z vodo (izmenjava suše in preobilnega namakanja, zbitost, poškodovane korenine), ne le premalo kalcija v tleh. Zato ukrep ni vedno gnojenje, ampak najprej uravnavanje namakanja.

Organski viri (kompost, hlevski gnoj) imajo poleg hranil tudi vlogo pri ohranjanju organske snovi in strukture tal, zato so tudi pri paradižniku pomembni zunaj prehrane. Njihova uporaba pa zahteva poznavanje njihove sestave in stanja tal.

Česa ta vodič ne navaja: univerzalnih odmerkov dušika, fosforja in kalija ter sestave hranilne raztopine. To bi bilo mogoče le z analizo za konkretno površino in z načrtom namakanja. Podrobneje: Analiza tal in načrt gnojenja.

Namakanje

Voda je pri paradižniku odločilna za kakovost plodov, ne le za količino. Nihanja v vlagi tal povzročajo razpoke plodov in poslabšajo prevzem hranil, zato je cilj enakomerna vlaga, ne velike količine vode. Kaj se ob nihanju zgodi in kaj takrat storimo, opisuje težava Razpoke plodov pri paradižniku.

Razlika med načinoma pridelave. Na prostem je treba upoštevati padavine: namakanje dopolnjuje dež, lahko pa ga je treba načrtovati tudi zato, da se po močnem dežju vlaga ne zadržuje predolgo. V zavarovanem prostoru je namakanje edini vir vode, zato so napake vidne hitro in jih ni mogoče pripisati dežju. Zato je v zavarovanem prostoru merjenje vlage v tleh ali substratu nujno, če želimo namakati po potrebi in ne po občutku.

Kaj je treba spremljati, da se da odločati:

• vlago v tleh oziroma v substratu po globinah, ker je površinska vlaga sama po sebi nezanesljiv pokazatelj;
• količino dodane vode in, na prostem, količino padavin;
• stanje rastline (obarvanost listov, ovenelost v najtoplejšem delu dneva, videz plodov);
• v zavarovanem prostoru tudi zračno vlago in zračenje, ker se ob slabo zračenem in vlažnem zraku listi sušijo počasi, kar daje prednost boleznim.

Namakanje lahko načrtujemo z vodno bilanco: izmerimo, koliko vode v sistem pride (padavine in namakanje) in koliko je rastlina porabi. Metoda je opisana v viru Univerze v Minnesoti, a je napisana za tuje razmere in jo je treba prilagoditi lastni površini. Podrobneje: Spremljanje vlage v tleh in Kapljično namakanje.

Kaj je pomembnejše od količine: način dovajanja. Namakanje po listih podaljša obdobje, ko so listi mokri, in s tem poveča tveganje za bolezni, zato je smiselno vodo dovajati v območje korenin. Količin ne navajamo, ker so odvisne od tal oziroma substrata, faze rastline, razmer v prostoru in vremena.

Oskrba posevka

Oskrba je pri paradižniku obsežnejša kot pri večini poljščin, ker je rastlina dolgoživa in se med rastjo nenehno razvija.

• Opora in usmerjanje. Višinske sorte je treba opirati in usmerjati; brez tega se rastlina povesi, plodovi ležijo na tleh in poškodbe ter gnitje so pogostejši. Oporo je treba postaviti dovolj zgodaj, da poznejše vstavljanje ne poškoduje korenin.
• Pinciranje. Pri višinskih sortah se odstranjujejo zalistniki, pri nižjih pa je ukrep odvisen od sorte in od tega, ali želimo več manjših plodov ali manj večjih. Ukrep vpliva na zračnost in na razporeditev rasti, zato ga je treba izvajati redno, ne v velikih presledkih.
• Obremenitev rastline. S številom plodov na rastlino uravnavamo razmerje med količino in kakovostjo: če je plodov preveč glede na razpoložljivo svetlobo in moč korenin, ostanejo manjši in slabše kakovosti. Uravnavanje je zato del oskrbe, ne le izbira.
• Listi in zračnost. Odstranjevanje spodnjih, starih ali obolelih listov izboljša zračenje in zmanjša vlažnost ob plodovih. Pri tem velja: listi so vir za rast plodov, zato preveč agresivno odstranjevanje listov zmanjša kakovost plodov.
• Mikroklima. V zavarovanem prostoru sta zračenje in senčenje del oskrbe: z njima uravnavamo temperaturo in zračno vlago, kar vpliva tako na oploditev kot na bolezni.
• Pleveli in tla. Pleveli so težava predvsem v zgodnjih fazah; pozneje jih gosta zarast zaduši. Zastirka zmanjša rast plevelov in preprečuje, da bi plodovi ležali na tleh. Glej tudi Pleveli v posevku.

Razlika med načinoma pridelave. Na prostem so ukrepi omejeni na tisto, kar je mogoče storiti ročno in strojno, ter na prilagajanje vremenu; v zavarovanem prostoru je oskrba pogostejša, a imamo več možnosti uravnavanja razmer (zračenje, senčenje, namakanje). Rumenenje listov je pogost znak težav z oskrbo; obravnavajte ga po korakih iz težave Rumenenje listov.

Kaj preverjamo po vsakem opravilu: ali so rastline privezane in pokončne, ali je obremenitev plodov ustrezna, ali je prostor zračen, ali se listi sušijo in ali je vlaga v tleh ustrezna.

Varstvo

Varstvo pri paradižniku je v veliki meri preventiva, ker so bolezni v vlažnih razmerah hitre in jih pozneje ni več mogoče ustaviti.

Preventiva, ki deluje najbolj zanesljivo:

• kolobar oziroma v zavarovanem prostoru menjava tal ali substrata in sajenje na drugo lego;
• zdrave sadike iz preverjenega vira in čisto orodje;
• zračnost posevka (pinciranje, odstranjevanje spodnjih listov) in zračenje prostora;
• namakanje v območje korenin, ne po listih, in namakanje takrat, da se listi pred nočjo posušijo;
• odstranjevanje obolelih rastlin in delov rastlin; obolelih ostankov ne puščamo v posevku;
• uravnotežena prehrana, ker neuravnotežena rast povečuje občutljivost.

Spremljanje med rastno dobo. Najpomembnejša bolezen paradižnika v naših razmerah je paradižnikova plesen, ki se širi hitro in je močno odvisna od vremena: okužbi so naklonjeni vlažno in ne preveč toplo vreme ter dolgotrajno mokri listi. Prav zato se pri njej zanašamo na uradna prognostična obvestila javne službe za zdravstveno varstvo rastlin, ki so dostopna z agrometeorološkimi meritvami. V zavarovanem prostoru so pomembne tudi bolezni, ki jim ustrezata visoka zračna vlaga in slabše zračenje (na primer sive plesni na steblih in plodovih), na prostem pa listne pegavosti. Med škodljivci so pomembni listne uši in resarji, ki lahko prenašajo virusne bolezni, pršice, ki se namnožijo ob suhem in toplem vremenu, ter gosenice, ki se hranijo s plodovi.

Česa ta vodič ne navaja: nobenega imena fitofarmacevtskega sredstva, nobenega odmerka in nobene karantene. Ti podatki so vezani na registracijo, ki se spreminja, zato jih je treba pred vsako uporabo preveriti v uradnih podatkih. Prav tako en sam znak (na primer pega na listu) ni zanesljiva diagnoza; diagnozo je treba utemeljiti z več znaki in z razmerami, v katerih so nastali. Več o načelu preventive: Preventiva v varstvu rastlin.

Spravilo

Paradižnik zori postopno, zato spravilo ni enkratno dejanje, ampak več obiranj v daljšem obdobju. To spremeni celotno načrtovanje: treba je načrtovati delo, posode in prostor za shranjevanje.

Merila, po katerih presojamo primernost plodu za obiranje:

• namen pridelka. Za svežo porabo obiramo plodove v polni zrelosti; za shranjevanje ali prevoz obiramo nekoliko prej, ker se zorenje po obiranju nadaljuje;
• stanje plodu. Presojamo ga po več znakih hkrati: barva, trdota in sijoč videz kože. En sam znak ni dovolj, ker barva pri nekaterih sortah ni zanesljiv pokazatelj zrelosti;
• stanje rastline. Če je rastlina obolela ali če listi propadajo, je treba obiranje pospešiti, ker se kakovost plodov hitro poslabša;
• vreme. Obiranje v mokrem poveča tveganje za prenos bolezni in za poškodbe, ker so plodovi in listi mokri; obiranje v največji vročini pa je tveganje zato, ker so plodovi mehkejši in se lažje mečkajo;
• razpoložljivost prostora za shranjevanje. Obiranja ni smiselno pospešiti, če pridelka ne moremo shraniti v ustreznih pogojih.

Kako zmanjšati izgube pri obiranju:

1. Obiralnik naj plodove odtrga tako, da ne poškoduje rastline; poškodovane plodove ločimo takoj, ker okužba z enega ploda preide na sosednje.
2. Plodov ne puščamo na soncu ali na tleh; posode naj bodo take, da se plodovi ne mečkajo, in naj ne bodo napolnjene do roba.
3. Pobrane plodove čim prej umaknemo iz vročine; če obstaja hladnejši prostor, jih tja prenesemo.
4. Plodove, ki so razpokani ali poškodovani, namenimo porabi takoj, ne shranjevanju.
5. Beležimo, kdaj je bilo obiranje in koliko plodov je bilo izločenih ter zakaj; brez tega se naslednje leto ponovi ista napaka.

V načinu pridelave na prostem je spravilo bolj odvisno od vremena (obiranje je treba umestiti med deževja in hladna obdobja), v zavarovanem prostoru pa je obdobje obiranja daljše in bolj predvidljivo. Merila zrelosti so podrobneje obravnavana v vodniku Določanje zrelosti in spravilo.

Pridelek in kakovost

Pridelek ocenjujemo po več merilih hkrati, ne le po masi:

Zakaj je treba navesti obdobje obiranja. Paradižnik rodi postopno. Če ob pridelku ni navedeno, v kakšnem obdobju in v koliko obiranjih je bil dosežen, pridelka ni mogoče primerjati z drugim letom ali z drugo pridelavo. Enako velja za shranjevanje: masa pridelka brez podatka o tem, koliko plodov je bilo izločenih, je nepopoln podatek.

Zakaj kakovost variira med rastlinami in med leti: razlike v svetlobi (v zavarovanem prostoru so razmere ob robovih drugačne kot v sredini, na prostem pa različna osončenost in tla), razlike v vodi in v prevzemu hranil, različna obremenitev rastlin s plodovi ter različen pritisk bolezni in škodljivcev. Povezava med dvema pojavoma še ni dokaz vzroka: če želimo vedeti, kaj je povzročilo razliko, je treba primerjati dele posevka in meriti, ne sklepati iz videza.

Kaj ima največji vpliv na okus: zrelost ob obiranju in razpoložljiva svetloba med zorenjem. Plodovi, obrani prezgodaj, ne dosežejo okusa, ki ga ima ista sorta obrana v polni zrelosti.

Shranjevanje

Paradižnik po obiranju zori naprej, zato je shranjevanje vedno kratkoročno in je njegov namen predvsem ohraniti kakovost, ne pa podaljšati uporabnost za nedoločen čas.

Dejavniki, ki odločajo o izgubah:

• temperatura. Pri višji temperaturi zorenje in gnitje potekata hitreje; pri prenizki temperaturi pa kakovost plodov trpi (okus in trdnost). Ciljne temperature ne navajamo, ker je odvisna od stopnje zrelosti plodov ob obiranju in od trajanja shranjevanja.
• relativna vlažnost. Ob prenizki vlažnosti plodovi izgubljajo vodo in se mehčajo; ob previsoki vlažnosti ter ob zastoju zraka se razvijejo plesni.
• zračenje. V zaprtem prostoru se kopičijo vlaga in plini; brez izmenjave zraka se izgube hitro povečajo.
• ločevanje plodov. Poškodovane in razpokane plodove je treba takoj izločiti, ker so vir okužbe za sosednje. Prav tako ni smiselno hraniti plodov različnih stopenj zrelosti skupaj.
• zorenje pospešujejo plini. Plodovi med zorenjem sproščajo plin, ki pospešuje zorenje sosednjih plodov in tudi druge zelenjave, zato paradižnika ne shranjujemo skupaj z vrstami, ki so na ta plin občutljive.
• higiena prostora. Shrambo je treba pregledovati, izločati gnile plodove in beležiti izgube po vzrokih; brez tega se naslednje leto ponovi ista napaka.

Konkretnih temperatur, relativnih vlažnosti in trajanj shranjevanja ta vodič ne navaja, ker bi brez vira in brez navedbe pogojev (stopnja zrelosti ob obiranju, namen, način shranjevanja) šlo za univerzalno navodilo, ki ne drži za vse primere. Vodilna misel je: za shranjevanje obiramo pozneje zrele plodove, po obiranju jih čim prej ohladimo in jih hranimo ločeno od poškodovanih.

Pogoste napake

Vsaka od teh napak ima več možnih vzrokov. En sam znak ni diagnoza; treba je preveriti po vrsti in izključevati vzroke z meritvami.

Sodobni pristopi za to kulturo

Za paradižnik so najbolj uporabne tiste rešitve, ki pomagajo pri nadzoru razmer v zavarovanem prostoru in pri odkrivanju razlik v posevku.

Meritve in podpora odločanju. Odločitev o namakanju in zračenju je zanesljivejša, če temelji na meritvah (vlaga v tleh oziroma substratu, temperatura in zračna vlaga) in ne na videzu posevka. Meritve so smiselne le, če so opravljene na reprezentativnih mestih in če jih redno beremo; ena meritev ob obisku posevka ne pove veliko.

Spremljanje posevka na daljavo. Posnetki z drona ali satelita so pri pridelavi na prostem uporabni za iskanje delov posevka, ki zaostajajo, in za usmerjanje terenskega pregleda. Ne povedo pa vzroka razlike: vegetacijski indeks je pomoč pri zaznavanju razlik, ne diagnoza. Pot je vedno: razlika na karti → obisk izbranih točk → preverjanje tal in rastlin → odločitev → ponovna meritev. Več: Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi.

Nadzorovano okolje in fertigacija. V zavarovanem prostoru je mogoče vodo in hranila dovajati načrtovano, glede na meritve. A ta način zahteva podatke: sestavo in koncentracijo raztopine, ciljne vrednosti kislosti in prevodnosti ter poznavanje substrata. Teh podatkov v tem vodiču ni, ker zanje ni preverjenega vira. Splošno razliko med pridelavo na prostem in v zavarovanem prostoru opisuje vodič Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih; podrobnejši napotki o nadzorovanem okolju še niso pripravljeni.

Česa ne navajamo: prihrankov, pričakovanih donosov in naložb za te rešitve. To so podatki, ki jih je treba pridobiti za konkretno pridelavo in za konkretno leto.

Viri, avtorstvo in povezane vsebine

Ta vodič je pripravilo uredništvo. Strokovni pregled še ni opravljen, zato v metapodatkih strani tudi ni naveden. Agronomski pregled in jezikovni pregled sta ločeni nalogi; dokler agronomskega pregleda ni, tega vodiča ne predstavljamo kot strokovno potrjenega.

Viri, uporabljeni v vodiču, so navedeni v seznamu na dnu strani. Nanašata se na splošno metodo načrtovanja namakanja z vodno bilanco in na to, kje se pridobijo uradna prognostična obvestila; oba sta napisana za tuje ali splošne razmere in ju je treba prilagoditi.

Česa v vodiču ni in zakaj je zbrano v polju »Kaj v tej vsebini še ni pripravljeno« na vrhu strani. Največje vrzeli so gostota sajenja v zavarovanem prostoru in na prostem, fertigacija in oskrba s CO₂, številčna merila zrelosti plodov, pogoji shranjevanja plodov ter vsi podatki o fitofarmacevtskih sredstvih.

Povezane vsebine:

• Kolobar – umestitev paradižnika v zaporedje kultur
• Priprava tal – kako pripravimo tla pred sajenjem
• Neposredna setev ali vzgoja sadik in presajanje – vzgoja sadik in presajanje
• Analiza tal in načrt gnojenja – od vzorca do načrta gnojenja
• Kapljično namakanje – izbira sistema namakanja
• Določanje zrelosti in spravilo – merila zrelosti
• Preventiva v varstvu rastlin – preventiva pred ukrepi
• Razpoke plodov pri paradižniku – nihanja v vlagi tal in izgube kakovosti

Postopki pridelave za to kulturo

• Načrtovanje pridelave in kolobar Kolobar Kolobar je načrtovano zaporedje kultur na isti površini skozi več sezon. Vodič pojasni, kako izbrati predposevke, določiti zaporedje in vključiti vmesne posevke ter kdaj kolobar sam ne zadošča.
• Obdelava in priprava tal Priprava tal Priprava tal je niz posegov, s katerimi nastanejo razmere za vznik, sajenje in rast korenin. Kratek vodič o ciljih, pogojih in preverjanju rezultata, brez univerzalnih globin.
• Setev, vzgoja sadik in presajanje Neposredna setev ali vzgoja sadik in presajanje Primerjava dveh postopkov za začetek posevka: neposredne setve na mesto rasti in presajanja vzgojenih sadik. Sklep je pogojen; nobeden od postopkov ni univerzalno boljši.
• Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih Pridelava na prostem in v zavarovanih prostorih Vodič pojasni, kaj se spremeni, ko se pridelava preseli v zavarovan prostor, katere stopnje zaščite poznamo in kdaj posamezen sistem ni smiseln.
• Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Izbor lokacije in ocena pridelovalnih pogojev Ocena parcele je zbir meritev in opažanj z datumom, ne mnenje. Vodič loči lastnosti, ki jih je mogoče izboljšati, od tistih, ki jim prilagodimo izbor kulture in postopek.
• Mehanski postopki oskrbe Mehanski postopki oskrbe posevka Mehanski posegi so učinkoviti le, če je namen posega znan. Vodič loči zatiranje plevela, osipavanje in rahljanje ter pokaže, zakaj o razmiku vrst odločamo pred setvijo, ne med rastno dobo.
• Primerjava sistemov in postopkov Primerjava načinov namakanja Načini namakanja se razlikujejo po tem, kam pride voda – v cono korenin, na površino tal ali po površini. Sklep je pogojen, ne univerzalen.
• Priprava semena in sadilnega materiala Priprava semena in sadilnega materiala Zdrav in preverjen sadilni material je najcenejši ukrep proti boleznim, ker se napaka v tem koraku pozneje ne da popraviti. Vodič pojasni, kaj preverimo pri semenu in pri sadilnem materialu.

Pogoste težave pri tej kulturi

• Neizenačen vznik posevka Rastline vznikajo v skupinah, deli vrste pa ostanejo prazni. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno z odločitvijo o dopolnitvi posevka.
• Rumenenje listov Listi izgubljajo zeleno barvo, rast se upočasni. Rumenenje ima lahko več različnih vzrokov – hranila, voda, tla, bolezen – zato je treba vzroke izločati enega po enega.
• Pleveli v posevku V vrsti in med vrstami rastejo rastline, ki jih nismo posejali. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi, vključno s preventivnimi: kolobar, gostota posevka in mehanska oskrba.
• Razpoke plodov pri paradižniku Na koži plodov se pokažejo razpoke, ki se lahko širijo v meso. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi: nihanja v vlagi tal, močan dež po suši, zbita ali slabo odcedna tla, neenakomerno namakanje v zavarovanem prostoru in nagnjenost sorte k razpokanju.

Digitalne rešitve za to kulturo

• Droni in sateliti za spremljanje posevkov Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi Posnetki z dronov in satelitov pokažejo razlike znotraj posevka. Vodič pojasni, kaj posamezna vrsta posnetka pove, kaj ne, in kako razliko na karti preveriti na njivi.
• Senzorji, meritve in podpora odločanju Senzorji, meritve in podpora odločanju Vlaga v tleh po globinah, pretok in tlak v namakalnem sistemu ter vremenske razmere. Kaj meritve povedo, kdaj so uporabne in kje se zanesljivost meritve izgubi.
• Ciljno škropljenje in strojni vid Ciljno škropljenje in strojni vid Zaznavanje zelenih rastlin na neporaslih tleh ni isto kot ločevanje plevela od gojene kulture. Trije pristopi ciljnega škropljenja in meje njihovih dokazov.
• Izbira tehnologije: nakup, najem, storitev Izbira tehnologije: nakup, najem, storitev Kako se odločiti med nakupom, skupno uporabo, najemom in izvajalcem storitve. Zakaj univerzalnega števila hektarjev ni in kaj mora vsebovati izračun.
• Pametni rastlinjaki in nadzorovano okolje Pametni rastlinjaki in nadzorovano okolje Kako se v nadzorovanem okolju vodijo mikroklima, fertigacija, pH in prevodnost raztopine ter osvetlitev. Zakaj uspeha poskusa ni mogoče prenesti na vsak objekt.
• Robotska setev, okopavanje in odstranjevanje plevela Robotsko okopavanje in odstranjevanje plevela Dve različni logiki robotskega zatiranja plevela: stroj, ki si položaj posevka zapomni ob setvi, in stroj, ki plevel prepoznava sproti. Ločeno samostojen robot od traktorskega priključka.

Vsebinski vodniki za to kulturo

• Analiza tal in načrt gnojenja Kako odvzamemo vzorec, kaj analiza pokaže in česa ne, in kako iz izvida nastane načrt gnojenja, v katerem sta količina hranila in količina gnojila ločeni vrednosti.
• Kapljično namakanje Kdaj je kapljično namakanje smiselno, kaj določa potrebo po vodi, kako se spremlja vlaga, kako se preveri enakomernost sistema in katere so njegove omejitve.
• Določanje zrelosti in spravilo Kako se zrelost presoja glede na namen pridelka, kako se pri spravilu zmanjšajo izgube in kaj se ob spravilu zabeleži, da je mogoče naslednjo sezono primerjati.
• Preventiva v varstvu rastlin Preventiva, pomen kolobarja in spremljanje posevka ter pot od opažanja do odločitve. Zakaj en simptom ni diagnoza in zakaj je treba pri fitofarmacevtskih sredstvih preveriti uradne podatke.