Zakaj paradižnik ne nastavi plodov in kaj preveriti?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za paradižnik v zavarovanem prostoru in na prostem. Razlike med načinoma pridelave so v tem, kateri dejavnik je bolj verjeten: v zavarovanem prostoru so pogostejše visoke temperature ob pomanjkanju zračnosti, na prostem pa vpliv vremena in opraševalcev.
• Predpostavlja, da se pregled opravi na več rastlinah in ne na eni. Posamezna rastlina je lahko izpostavljena drugačnim razmeram od sosednjih, zato sklep iz ene rastline opisuje eno mesto.
• Predpostavlja, da se ugotovitev zapiše skupaj z datumom, grozdom in razmerami med cvetenjem. Brez zapisa se naslednji grozd presoja brez podatka o tem, kaj je šlo prej narobe.
• Predpostavlja, da se odpadli cvetovi ločijo od cvetov, ki ovenejo, a ostanejo na grozdu. Znaka kažeta na različne možne vzroke, zato se zabeleži, kateri od njiju je bil viden.
• Mejne vrednosti – temperature, pri kateri se oploditev prekine, trajanja svetlobe, pri katerem je nastavljanje okrnjeno, in odmerkov dušika – v tej objavi niso navedene, ker zanje ni preverjenega vira. Objava opisuje postopek pregleda, ne mej.

Glavni vodič: kultura Paradižnik Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Kaj je pravzaprav vprašanje

»Paradižnik ne nastavi plodov« opisuje tri različne izide, ki imajo različne možne vzroke:

• cvetovi odpadajo – cvet se posuši in odpade, na grozdu ostane sled, plodu pa ni;
• cvetovi ovenejo in ostanejo – cvet se ne razvije v plod, a na grozdu ostane;
• plodovi so le na spodnjih grozdih – nastavljanje je bilo uspešno, potem pa se je ustavilo.

Prvo opravilo je torej ugotoviti, kateri od teh izidov je na rastlini, ker se vzroki med seboj razlikujejo. Nato se pregledajo razmere, ki na nastavljanje vplivajo. Vrstni red je pomemben: dokler razmere niso preverjene, se opraševalcev, hranil ali bolezni ne sme razglasiti za vzrok, ker se vsi pojavljajo hkrati.

Pregled cvetov in grozdov

Pregled se opravi na več rastlinah, vedno na grozdih v različnih višinah, ker se razmere med cvetenjem grozdov razlikujejo. Za vsak grozd se zapiše:

• koliko cvetov je bilo videti ob cvetenju in kaj je z njimi zdaj;
• ali so na tleh posušeni cvetovi – to kaže na odpadanje;
• ali so na grozdu cvetovi, ki so oveneli in niso dali plodu;
• ali je na grozdu nastavljen vsaj en plod in kako velik je glede na sosednje;
• ali so plodovi na grozdu izenačeni ali je med njimi velika razlika v velikosti.

Zapis po grozdih je tisto, kar loči enkraten dogodek od stanja: če je nastavljanje izpadlo le na enem grozdu, je vzrok najverjetneje v razmerah v tistem obdobju; če izpada skoraj ni, gre za rastlino, ki je bila v ugodnih razmerah.

Postopek pregleda razmer

1. Temperatura v sestoju. Izmeri se temperatura med rastlinami, ne temperatura zraka v senci, in to v času cvetenja grozda, ki je izpadel. Visoke ali nizke temperature v tem obdobju so najpogostejši vzrok, zato se meritev opravi na mestu, kjer bodo razmere res veljale – kako se razmere v pokritem prostoru berejo, je opisano v objavi Zračenje pokritega prostora: kdaj odpreti in kdaj zapreti?.
2. Dnevno in nočno nihanje. Zapišeta se najvišja in najnižja temperatura v obdobju cvetenja. Nihanje je lahko vzrok tudi takrat, ko posamezna vrednost ni skrajna.
3. Svetloba. Preveri se, koliko svetlobe dobijo cvetovi: ali jih zakriva lastno listje, opora, konstrukcija ali sosednje rastline, in ali je sestoj pregost. Slaba osvetlitev zmanjša nastavljanje in poslabša okus.
4. Zračnost. Preveri se, ali zrak v sestoju kroži. Kjer zrak stoji in se listi dolgo sušijo, so razmere slabše tako za nastavljanje kot za bolezni.
5. Prehrana in rast. Pregleda se rastlina kot celota: ali je rast prebujna (bujno listje, debela stebla, temna barva) ob majhnem nastavljanju. Presežek dušika usmeri rastlino v rast in ne v nastavljanje; za presojo so potrebni podatki o gnojenju, analizi tal in predposevku.
6. Voda. Preveri se, ali je oskrba z vodo enakomerna, zlasti v zavarovanem prostoru, kjer se razmere hitro spreminjajo. Nihanja vode vplivajo na nastavljanje in na kakovost plodov.
7. Opraševalci in gibanje zraka. V zaprtem prostoru se preveri, ali v prostor prihajajo opraševalci in ali se zrak giblje; pri paradižniku se cvetni prah sprosti s tresenjem cveta.
8. Zapis in primerjava. Izid se zapiše skupaj z datumom in grozdom; naslednji grozd se pregleda po istih merilih. Brez primerjave se ne ve, ali je ukrep pomagal ali so se razmere same izboljšale.

Kaj kaže kateri znak

Tabela daje smer preverjanja, ne diagnoze. Ker mejnih vrednosti ne navajamo, ostaja pravilo, da se ugotovitev zapiše skupaj z meritvijo, ki ji je bila podlaga.

Kaj lahko storimo in česa ne

Odpadlih cvetov ni mogoče vrniti. Zato ukrep velja za naslednje grozde in za naslednjo sezono:

• uravnavanje prehrane – rastlino se ne sili v rast; kako se prehrana prilagodi, je opisano v vodniku Paradižnik;
• izboljšanje osvetlitve in zračnosti – odstranitev dela listov, opora, ki ne senči cvetov, in manj gost sestoj;
• zračenje in senčenje v času cvetenja – v zavarovanem prostoru se razmere uravnavajo, namesto da se prepustijo vremenu; zračenje je v tem obdobju ukrep, ne vzdrževanje;
• enakomerna oskrba z vodo – nihanja se zmanjšajo z meritvijo vlage v tleh, ne z urnikom;
• zapis za naslednjo sezono – katera sorta in kateri rok sta se obnesla, in kaj se je v tistem obdobju dogajalo z razmerami.

Kaj od tega je bilo res odločilno, pokaže šele primerjava med grozdi in med sezonami. Zato se ukrep zabeleži z datumom, da ga je mogoče presojati.

Pogoste napake

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Temperature, pri kateri se oploditev prekine, trajanja svetlobe in odmerka dušika nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Merilne opreme ne opisujemo. Kako se meri temperatura v sestoju in kako se meritev preveri, bi zahtevalo lasten postopek s pogoji.
• Razlik po sortah ne opisujemo. Kako vročino v času cvetenja prenaša posamezna sorta, bi zahtevalo podatke iz uradnega razvida sort.
• Učinka tresenja cvetov ne navajamo. Koliko bi tresenje ali naselitev opraševalcev izboljšala nastavljanje, v naših razmerah ni izmerjeno.

Pogosta vprašanja

Zakaj paradižnik cveti, plodov pa ni?

Cvetenje samo po sebi še ne pomeni, da je oploditev uspela. Plod nastane šele, ko se cvetni prah prenese in ostane v cvetu v razmerah, ki to dopuščajo; če so v času cvetenja razmere neustrezne, cvet odpade ali ovene brez plodu. Zato je treba pogledati, kaj se s cvetovi dogaja: ali se sušijo in odpadajo, ali ovenejo in ostanejo, ali pa na rastlini ni niti sledu o njih. Vsak od teh izidov kaže na drugačen možen vzrok.

Zakaj so plodovi le na spodnjih grozdih?

Če so spodnji grozdi nastavljeni, višji pa ne, so bile razmere med cvetenjem spodnjih grozdov ustrezne, med cvetenjem naslednjih pa ne. Razlika je največkrat v razmerah, ki so se medtem spremenile: temperatura v sestoju, jakost svetlobe, zračnost in oskrba z vodo ali hranili. Zato se meritve in opažanja vežejo na posamezen grozd; če se razlika ponovi na vseh rastlinah, je vzrok v okolju in ne v posamezni rastlini.

Ali je vzrok v opraševalcih?

Opraševalci so lahko eden od vzrokov, zlasti v zaprtem prostoru, kjer gibanja zraka in žuželk ni dovolj. Za paradižnik je značilno, da se cvetni prah sprosti s tresenjem cveta, zato je gibanje zraka pomembno; kjer zrak stoji in v prostor ne prihajajo opraševalci, se ta del lahko izgubi. Vendar opraševalcev ne smemo določiti za vzrok, dokler niso izključene razmere – zlasti temperatura in zračnost –, ker se vsi ti dejavniki pojavljajo hkrati.

Naslednje opravilo

Ukrep se izvede za naslednje grozde: uravna se prehrana in zračnost, izboljša osvetlitev ter preveri gibanje zraka, v zavarovanem prostoru pa tudi zračenje in senčenje v času cvetenja. Sledi pregled naslednjih grozdov po istih merilih, da se vidi, ali se je nastavljanje izboljšalo. Kako se razmere v prostoru uravnavajo, je opisano v objavi Zračenje pokritega prostora; kaj se ob tem zabeleži v koledarju opravil, pa v vodiču po paradižniku.