Razpoke plodov pri paradižniku

Znaki

Našteto je tisto, kar je mogoče opaziti ali izmeriti. Znaki sami ne povedo vzroka; zato se vsak od njih uporabi pri preverjanju vzrokov v naslednjem delu.

• Na koži plodov so vidne razpoke; lahko so ozke in plitve, lahko pa sežejo v meso ploda.
• Razpoke se pokažejo v obdobju, ko se plodovi debelijo, lahko pa tudi pozneje, vse do obiranja.
• Pojavijo se hitro, pogosto po dežju ali po obilnem namakanju, ki sledi sušnemu obdobju.
• Razpoke niso enakomerno razporejene: pogostejše so tam, kjer se vlaga v tleh bolj spreminja, in pri posameznih sortah.
• Na razpokah se naselijo plesni in gniloba, zato se razpokani plodovi hitro pokvarijo in so vir okužbe za sosednje plodove.
• Razpoke so vidne tudi na plodovih, ki so bili pravkar obrani; prepoznamo jih po poškodovani koži.

Možni vzroki in kako jih preverimo

Vzroke je treba izločati po vrsti, ne ugibati. Pri vsakem je zapisano, kaj naredimo, da ga potrdimo ali izključimo.

Izmenjavanje suše in obilnega namakanja oziroma dežja

Kako preverimo: Pregleda se potek vlage v tleh in vode, ki je prišla v tla (namakanje in padavine), za obdobje od nastavljanja plodov do obiranja. Če sušnemu obdobju sledi obilna voda, je to najverjetnejši vzrok; pojav se primerja tudi z deli posevka, kjer je bilo nihanje večje.

Zbita, plitva ali slabo odcedna tla, v katerih se korenine razvijejo plitvo

Kako preverimo: Preverita se opis in analiza tal ter zbitost (zbiti sloji, sledi koles, zastajanje vode po dežju). Kjer je koreninski sistem plitev, je rastlina bolj občutljiva na nihanje vlage; to se preveri z izkopom korenin na več mestih.

Neenakomerno namakanje v zavarovanem prostoru oziroma v substratu

Kako preverimo: Pregleda se načrt namakanja, zapis količin dodane vode in meritve vlage v tleh oziroma v substratu. Če se namaka po občutku, v velikih obrokih ali po daljših presledkih, je vzrok verjetnejši; pomembna je tudi enakomernost po vsem prostoru.

Nagnjenost sorte k razpokanju plodov

Kako preverimo: Podatek se preveri pri viru za posamezno sorto (uradni razvid sort in strokovna literatura). Kjer sta na isti površini dve sorti, se delež razpokanih plodov primerja med njima in zabeleži.

Močno deževje po sušnem obdobju pri pridelavi na prostem

Kako preverimo: Pojav se zabeleži skupaj z datumom in vremenskim potekom; primerja se z deli posevka, ki so padavinam bolj ali manj izpostavljeni.

Ukrepi in kdaj jih izvedemo

Ukrep je smiseln šele, ko je vzrok vsaj verjeten. Pri vsakem ukrepu je zapisano, kdaj ga izvedemo oziroma kdaj ni več smiseln.

Namakanje se načrtuje tako, da je vlaga v tleh čim bolj enakomerna; izmenjavi suše in obilnih obrokov se izognemo.

Kdaj: Vse od nastavljanja plodov do obiranja, najbolj v obdobju debeljenja plodov.

Opomba: Količin vode in ciljnih vrednosti vlage ta zapis ne navaja, ker so odvisne od tal oziroma substrata, razvojne faze in vremena.

Vlaga se spremlja z meritvami po globinah oziroma v substratu, odločitve pa se opirajo na meritve, ne na videz posevka.

Kdaj: Pred obdobjem debeljenja plodov in med njim.

Na prostem se po močnem dežju preveri, ali voda v tleh zastaja oziroma ali so se tla premočila; odvečna voda se odvede, kjer je to mogoče.

Kdaj: Po močnem dežju, zlasti po sušnem obdobju.

Zbitost tal se odpravi, kjer je bila ugotovljena, in število prehodov stroja po posevku se zmanjša.

Kdaj: Ob pripravi tal za naslednjo pridelavo in med rastno dobo, kadar je obdelava nujna.

Pri izbiri sorte se upošteva tudi nagnjenost plodov k razpokanju.

Kdaj: Pred nakupom semena ali sadik.

Opomba: Podatek je treba vzeti iz vira za vsako sorto posebej; ta zapis ga ne navaja.

Razpokani plodovi se ob obiranju takoj izločijo in namenijo porabi, ne shranjevanju.

Kdaj: Ob vsakem obiranju; razpokani plodovi so vir okužbe za sosednje.

Pojav se zabeleži: datum, del posevka, sorta ter stanje tal in vremenski potek.

Kdaj: Ob prvem pojavu in ob obiranju, ker se brez zapisa vzrok naslednjič pripiše napačni razlagi.

Prizadete kulture

Težava je opisana za kulture, pri katerih je bila opažena. Ukrepi se med kulturami razlikujejo, zato si preberite tudi vodič po kulturi.

• Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.

Nujnost ukrepanja

Ukrep

Ukrep je treba načrtovati in ga izvesti v ustreznem času, preden se stanje utrdi.

Zakaj razpoke niso le vprašanje videza

Koža ploda je pregrada med mesom ploda in okoljem. Ko se prekine, se spremeni tudi to, kar sledi:

• kakovost. Razpokani plodovi ne ustrezajo merilom za svežo porabo in se slabše shranjujejo;
• okužba. Na razpokah se naselijo plesni in gniloba, okužba z enega ploda pa preide na sosednje;
• izgube pri obiranju in shranjevanju. Razpokane plodove je treba izločiti, zato se zmanjša količina pridelka, ki je primerna za shranjevanje;
• ni popravka. Plod, ki je razpokal, ostane razpokan; mogoče je le preprečiti nastanek novih razpok in omejiti izgube po pojavu.

Zato je smiselno stanje plodov pregledati po vsaki večji spremembi vode v tleh – po močnem dežju ali po obilnejšem namakanju –, ne šele pri obiranju, ko je pridelek že izgubljen.

Kaj pomeni vzorec razpok po posevku

Kje in kdaj se razpoke pojavijo, pove, kje iskati vzrok:

• razpoke po dežju ali obilnem namakanju, ki sledi suši kažejo na nihanje vlage v tleh;
• razpoke predvsem na delih s plitvimi, zbitimi ali slabo odcednimi tlemi kažejo, da je zaloga vode, ki jo rastlina doseže, majhna in se zato hitreje spreminja;
• razpoke v zavarovanem prostoru kažejo na način namakanja oziroma na razlike v substratu, ker padavin, ki bi vodo dodajale, tam ni;
• razpoke pri eni sorti in ne pri drugi na isti površini kažejo na razliko med sortama;
• razpoke, ki se ponavljajo vsako leto kažejo na tla, namakalni sistem ali izbiro sorte, ne na posamezno vreme.

Zapis pojava po delih posevka in po datumih je zato podlaga za vsako naslednjo odločitev.

Preventiva: čim enakomernejša vlaga

Preventivni ukrepi delujejo pred pojavom in se med sabo dopolnjujejo:

1. Enakomerno namakanje. Namaka se po meritvah in v rednih obrokih; izmenjavi suše in obilnih obrokov se izognemo, ker je prav nihanje tisto, ki poslabša kakovost plodov.
2. Spremljanje vlage po globinah. Površinska vlaga je nezanesljiv pokazatelj; pomembna je vlaga v sloju, kjer so korenine.
3. Tla, ki vodo zadržijo. Zbitost se odpravi, organska snov se vrača v tla; na plitvih in zbitih tleh se razvijejo plitve korenine in nihanje vlage je večje.
4. Odvajanje odvečne vode. Kjer voda po močnem dežju zastaja, se preveri odcednost in, kjer je mogoče, voda odvede.
5. Izbira sorte. Nagnjenost plodov k razpokanju je lastnost sorte; podatek je treba vzeti iz vira za vsako sorto posebej.

Kaj storiti, ko so plodovi razpokani

1. Ugotoviti obseg. Pregleda se delež razpokanih plodov po delih posevka; vzorec pove, ali gre za nihanje vlage, za stanje tal ali za razliko med sortama.
2. Ločiti razpokane plodove. Izločijo se takoj ob obiranju in namenijo porabi, ne shranjevanju, ker so vir okužbe za sosednje plodove.
3. Prilagoditi namakanje. Če je vzrok nihanje vlage, se spremeni način namakanja (redni, manjši obroki po meritvah), ne le količina vode.
4. Zapisati in primerjati. Pojav se zabeleži skupaj z vremenskim potekom in z izvedenimi ukrepi; brez zapisa se isti vzrok naslednje leto pripiše naključju.

Če se razpoke v isti pridelavi ponavljajo več let, je treba preveriti tla, način namakanja in izbiro sorte, ne le vremena v letu pojava.