Kolobar

Postopek na kratko

Povzetek podatkov o postopku. Podrobna razlaga sledi v razdelkih v nadaljevanju; če se podatek med seboj razlikuje, velja razlaga v vsebini.

Kategorija postopka

Načrtovanje pridelave in kolobar

Namen

Zmanjšati pritisk bolezni in škodljivcev, ki se ohranjajo na rastlinskih ostankih ali v tleh, razporediti koreninjenje in porabo hranil po različnih globinah ter ohranjati rodovitnost tal z raznovrstnim zaporedjem kultur na isti površini.

Primernost

Za pridelavo, kjer se ista površina uporablja več sezon zapored, na prostem in v zavarovanih prostorih. Učinek kolobarja je večji, kjer je površin dovolj za razdelitev na več enot; pri majhnem številu ozkih parcel so možnosti omejene in jih je treba načrtovati vnaprej, skupaj z zavarovanim prostorom in pridelavo v posodah, kjer je to mogoče.

Faze pridelovalnega cikla

Načrtovanje → Priprava tal

Pogoji izvedbe

• Popisana razdelitev površin na enote, ki jih je mogoče obdelovati in obravnavati ločeno.
• Znane kulture na vsaki enoti za prejšnje sezone, po možnosti za tri sezone ali več.
• Dogovorjen seznam kultur, ki jih nameravamo pridelovati, z botaničnimi skupinami, v katere spadajo.
• Podatki o tleh in rezultati analize tal, kadar so na voljo, ker pojasnijo omejitve posamezne enote.
• Razpoložljiva mehanizacija, namakanje in delovni roki, ki jih posamezna kultura zahteva.

Potrebni podatki

• Načrt površin z mejami in velikostjo enot.
• Zapis predposevkov, glavnih posevkov in vmesnih posevkov po enotah za prejšnja leta.
• Seznam bolezni, škodljivcev in plevelov, ki so se na posamezni enoti ponavljali.
• Rezultati analiz tal, kadar so opravljene, z datumom odvzema vzorcev.
• Namen pridelka za vsako kulturo (sveža poraba, skladiščenje, predelava) in čas spravila, ker ta določa, katere kulture lahko sledijo druga drugi.

Koraki

1. Izbor predposevkov Predposevek izberemo glede na to, kaj pušča za seboj: količino in vrsto rastlinskih ostankov, globino in razrast korenin, obdobje pokritosti tal ter bolezni in škodljivce, ki jih lahko prenaša. Predposevek izberemo šele potem, ko vemo, katera kultura pride za njim, ne obratno.
2. Zaporedje kultur Kulture razvrstimo v botanične skupine in določimo, koliko časa posamezna skupina ne sme priti nazaj na isto enoto. Vrstni red zapišemo po enotah in po letih, tako da se izmenjujejo skupine z različnimi zahtevami in različno občutljivostjo na iste bolezni.
3. Vmesni posevki Kjer med spravilom ene in setvijo druge kulture ostane dovolj časa in vlage, vmesni posevek pokrije tla, veže hranila in prekine življenjski krog nekaterih škodljivcev. Vmesni posevek mora biti vključen v načrt kolobarja, ne pa dodan naknadno, ker vpliva na naslednjo kulturo.
4. Vpliv na tla in zdravstveno stanje Za vsako leto načrta zabeležimo, kako zaporedje vpliva na tla in na zdravstveno stanje posevkov: pokritost tal, količino ostankov, globino obdelave in pričakovani pritisk bolezni. Če se pritisk bolezni ne zmanjša, je treba preveriti, ali vzrok ni drugje, ne pa kolobarja zgolj podaljševati.

Tveganja

• Bolezen, ki se ohranja v tleh ali na rastlinskih ostankih, se lahko prenese na naslednjo kulturo iste skupine, tudi če je vmes minilo leto.
• Vmesni ali predposevek lahko postane gostitelj škodljivcev ali vir plevelov, če ga ne uničimo ali ne spravimo pravočasno.
• Predposevek lahko zamakne setev ali sajenje glavne kulture in s tem skrajša njeno rastno dobo.
• Kolobar sam ne zadošča proti plevelom, boleznim in škodljivcem, ki se širijo z vetrom, vodo, semenom ali kmetijsko mehanizacijo.
• Načrt, ki ne upošteva tržnih potreb in razpoložljive mehanizacije, se v praksi ne izvaja.
• Pri majhnem številu ozkih parcel je razporeditev omejena, zato ostanejo pritiski, ki jih samo zamenjava kultur ne odpravi.

Preverjanje rezultata

• Primerjava pojava bolezni in škodljivcev po enotah med sezonami ob enakem načinu spremljanja.
• Zapis, katera kultura je bila na enoti v vsaki sezoni, in pregled skladnosti z načrtom.
• Ocena pokritosti tal v obdobjih, ko tla ne bi smela ostati gola.
• Ponovljena analiza tal v enakem času in na enak način odvzema, da je primerjava mogoča.
• Zapis pridelka in kakovosti po enotah; brez teh zapisov učinka kolobarja ni mogoče presojati.

Namen postopka

Kolobar je odločitev o tem, katera kultura pride na posamezno površino v posamezni sezoni in kaj ji sledi. Njegov namen ni le izmenjava rastlin, ampak prekinitev ciklov, ki se ponavljajo, kadar se ista kultura vrača na isto mesto: bolezni, ki prezimijo v tleh ali na ostankih, škodljivci z ozkim krogom gostiteljev in pleveli, ki se prilagodijo načinu obdelave posamezne kulture.

Drugi namen je razporeditev korenin in s tem rabe vode in hranil po različnih globinah. Kulture z globokim koreninjenjem in kulture s plitvim koreninjenjem izkoriščajo tla različno; izmenjava z rastlinami, ki v tla vnašajo organsko snov, pa vpliva na strukturo tal.

Kolobar je načrt, ne ukrep. Sam po sebi ne zdravi bolezni, ki so že v tleh, in ne nadomešča spremljanja posevka, pravočasnih ukrepov varstva ali obdelave tal.

Primernost

Postopek je smiseln povsod, kjer se ista površina uporablja več sezon zapored, torej pri večini pridelave na prostem in pri ponavljajoči se pridelavi v zavarovanem prostoru. V zavarovanem prostoru so omejitve drugačne kot na prostem: prostor je majhen, kulture se hitreje ponovijo in razkuževanje prostora je del odločitve.

Omejitev je razpoložljiva površina. Kadar imamo eno samo ozko parcelo, kolobarja ni mogoče izpeljati le s premikanjem po površini; takrat je treba načrt sestaviti iz daljšega časovnega zaporedja, iz zavarovanega prostora in iz pridelave v posodah.

Pogoji izvedbe

Pred načrtovanjem morajo biti znani vsaj trije podatki: razdelitev površin na enote, kaj je bilo na njih v prejšnjih sezonah in katere kulture nameravamo pridelovati. Brez zapisa preteklih kultur kolobarja ni mogoče načrtovati, ker ni mogoče vedeti, katera skupina se vrača prehitro.

Pogoj je tudi, da so enote dovolj velike za ločeno obdelavo in ločeno spremljanje. Če enote v praksi ne moremo obdelati ločeno, je tudi v načrtu ne obravnavamo kot ločeno.

Potrebni podatki

• Načrt površin z mejami in velikostjo enot.
• Zapis kultur po enotah za prejšnje sezone, vključno z vmesnimi posevki.
• Seznam bolezni, škodljivcev in plevelov, ki so se pojavljali na posamezni enoti.
• Rezultati analiz tal, kadar so na voljo, z datumom odvzema vzorcev.
• Namen pridelka in čas spravila za vsako kulturo.
• Razpoložljiva mehanizacija, namakanje in roki, ki jih posamezna kultura zahteva.

Kako se ta zapis vodi po enotah in kako se iz njega na koncu sezone preveri, ali je bil načrt izvedljiv, je opisano v objavi Evidenca kolobarjenja po enotah.

Koraki

Izbor predposevkov

Predposevek izbiramo glede na naslednjo kulturo in glede na stanje enote. Odločajo količina in vrsta ostankov, hitrost razkroja, globina korenin, obdobje pokritosti tal in to, katere bolezni se ohranjajo na ostankih prav te rastline.

Zaporedje kultur

Kulture razvrstimo v botanične skupine in za vsako skupino določimo, koliko časa ne sme priti nazaj na isto enoto. Vrstni red zapišemo po enotah in po letih. Pri tem se izmenjujejo skupine z različno občutljivostjo na iste bolezni in z različnimi zahtevami po hranilih.

Vmesni posevki

Vmesni posevek zapolni obdobje med spravilom ene in setvijo druge kulture. Tla pokrije, veže hranila in prekine življenjski krog nekaterih škodljivcev. Ker vpliva na naslednjo kulturo, mora biti del načrta; če ga dodamo naknadno, lahko zamakne setev ali pusti ostanke, ki jih naslednja kultura ne prenese.

Vpliv na tla in zdravstveno stanje

Za vsako leto načrta zabeležimo pričakovani učinek na tla in na zdravstveno stanje ter ga med sezono preverjamo. Če se pritisk bolezni kljub kolobarju ne zmanjša, preverimo druge vzroke – okuženo seme ali sadilni material, okužbo z mehanizacijo, vodo ali okoliškimi površinami. Kolobar je v tem primeru treba dopolniti, ne pa vanj vpisovati več let brez preverjanja vzroka.

Tveganja

• Prenos bolezni znotraj skupine. Sorodne kulture imajo pogosto iste bolezni, zato izmenjava znotraj skupine cikla ne prekine.
• Predposevek kot gostitelj. Vmesni ali predposevek, ki ostane predolgo ali ni uničen, lahko gosti škodljivce ali zaseje plevel.
• Zamik glavne kulture. Posevek, ki ga spravimo prepozno, skrajša rastno dobo naslednje kulture ali prestavi setev v manj ugoden čas.
• Pretiran obseg upanja. Kolobar ne zadošča proti plevelom in boleznim, ki se širijo z vetrom, vodo, semenom ali stroji.
• Načrt, ki ni izvedljiv. Če načrt ne upošteva mehanizacije, delovnih vrhov in tržnih zahtev, se v praksi ne izvede.
• Majhno število parcel. Razporeditev je omejena, zato del pritiskov ostane.

Preverjanje rezultata

Rezultat preverjamo s primerjavo med sezonami in med enotami: pojav bolezni in škodljivcev, pokritost tal, stanje tal in pridelek. Za primerjavo morata biti način spremljanja in čas odvzema vzorcev enaka v vseh letih, sicer razlika ne pove ničesar. Zapisati je treba tudi, katera kultura je bila na enoti v posamezni sezoni, ker brez tega ni mogoče vedeti, ali se je zaporedje sploh izvedlo.

Povezane kulture

Kolobar se navezuje na vsako kulturo, ki se na isti površini ponavlja. Povezave na kulturne vodiče se izrišejo iz podatkov o kulturi: prikažejo se samo objavljeni vodiči. Če kultura še ni objavljena, se namesto povezave izpiše, da vodič še ni objavljen.

Kulture, za katere je postopek pripravljen

• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Česen Česen je zelenjadnica, pri kateri o izidu pridelave najbolj odločita izbira in zdravje sadilnega materiala ter oblika, ki ji ustreza čas sajenja. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro materiala, kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost ter sušenje in shranjevanje pridelka.
• Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Solata Solata je zelenjadnica kratke rastne dobe, pri kateri se tehnologija razlikuje glede na to, ali pridelujemo glave, listno solato ali mlado solato za rezanje. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Korenje Korenje je zelenjadnica, pri kateri pridelek nastane v tleh, zato sta zgradba tal in oskrba posevka med rastjo odločilni za obliko in kakovost korena. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.