Kapljično namakanje

Namen vodnika

Vodnik pomaga presoditi, ali je kapljično namakanje za določeno parcelo, kulturo in vir vode sploh smiselno, in kako se sistem uporablja tako, da voda pride do korenin enakomerno. Urnika, ki bi veljal za vse posevke, namerno ne navajamo.

Koraki

1. Preverimo, ali je sistem sploh primeren. Kapljično namakanje je smiselno, kadar je voda dragocena ali omejena, kadar je površina razdeljena na vrste ali gredice in kadar je mogoče vodo pripeljati do vsake vrste. Manj smiselno je tam, kjer je vode dovolj in je cena sistema odločilna.
2. Določimo, koliko vode potrebuje kultura. Potreba po vodi se spreminja z razvojno fazo, z vremenom in s tlemi. Največja je v fazah, ko rastlina gradi pridelek. Številk za posamezno kulturo ne navajamo, ker so odvisne od razmer in vira.
3. Vgradimo sistem in ga preizkusimo. Pred prvo uporabo se preveri tlak, pretok in iztok na več mestih po vrsti: od začetka do konca vsakega voda. Če se iztoki med sabo razlikujejo, sistem ni enakomeren in ga je treba najprej urediti.
4. Spremljamo vlago v tleh. Namakanje se odmeri po stanju vlage v koreninski coni, ne po občutku. Meritve po globinah pokažejo, ali voda doseže korenine in ali je v tleh ostaja.
5. Vzdržujemo sistem. Filtri se čistijo redno, vodi se izpirajo, po potrebi se izvede čiščenje usedlin. Večina okvar kapljičnega namakanja se začne z zamašitvijo in se pokaže kot neenakomerna rast.

Kdaj je kapljično namakanje smiselno

Kapljično namakanje dovaja vodo neposredno v območje korenin, po kapljalnikih v ceveh, položenih ob rastlinah ali pod njimi. Zato ima drugačne prednosti in drugačne omejitve kot namakanje s curkom ali z razpršilci.

Smiselno je predvsem tam, kjer:

• je voda omejena ali draga in je treba vsak liter pripeljati točno do rastline;
• so rastline posajene v vrstah, tako da se cevi položijo ob vsako vrsto;
• je treba hkrati z vodo dovajati tudi hranila;
• je površina nagnjena ali razdeljena, kjer je enakomerno razprševanje težje izvedljivo.

Manj smiselno je tam, kjer je vode dovolj in kjer bi strošek cevi, filtrov, črpalke in dela presegel korist. Kapljični sistem tudi ni sistem, ki bi deloval sam: zahteva redno čiščenje filtrov in preverjanje iztokov.

Potrebo po vodi določa razvojna faza, ne urnik

Koliko vode posevek potrebuje, se skozi sezono spreminja. V začetnih fazah rastlina porabi malo, med rastjo in v fazah, ko nastaja pridelek, pa se poraba poveča. Koliko znaša, je odvisno od kulture, sorte, tal in vremena; zato v tem vodniku ni enotnega urnika in tudi ne količin po kulturah.

Praktično to pomeni:

• enak interval namakanja za ves posevek in vso sezono ni utemeljen;
• namakanje v hudi vročini in suši se ne more odmeriti po koledarju, ampak po stanju vlage;
• po dežju se namakanje ustavi oziroma odloži; koliko, se presodi iz meritve, ne iz urnika;
• zadnje namakanje v sezoni je odvisno od tega, kaj želimo doseči (npr. dokončanje zorenja ali nadaljnja rast) in od kulture.

Kako se spremlja vlaga

Odločitev o namakanju se opre na stanje vlage v tleh. Spremljanje je opisano v vodniku Spremljanje vlage v tleh: meritve po globinah pokažejo, koliko vode je v koreninski coni in ali je voda prodrla dovolj globoko. Ob meritvah so v pomoč tudi znaki na rastlini, vendar je treba vedeti, da se rastlina na pomanjkanje vode odzove z zamikom: uvelost je pogosto že posledica, ne opozorilo.

Za namakanje v suši je smiselno upoštevati tudi stanje širše okolice: na ravni pokrajine se namakane površine in poraba vode spremljajo s satelitskimi podatki (Copernicus Sentinel). To je podatek o porabi na ravni območja in ne nadomešča meritve na lastni parceli.

Kako se preveri enakomernost sistema

Neenakomerno namakanje je pogost vzrok neenakomerne rasti, ki ga pripišemo drugim vzrokom. Preveri se ga takole:

1. Iztok na več mestih. Na začetku, v sredini in na koncu vsakega voda se izmeri, koliko vode pride v enakem času. Razlike povedo, ali je sistem enakomeren.
2. Tlak. Preveri se tlak na začetku in na koncu voda. Dolgi vodi in prevelik padec tlaka praviloma pomenijo slabši iztok na koncu.
3. Filtri in čistost vode. Zamašen filter zniža tlak in spremeni iztok. Filtri se čistijo redno, ne šele ob okvari.
4. Kapljalniki in cevi. Pregleda se, ali so kapljalniki zamašeni, stisnjeni, poškodovani ali pokriti s prstjo.
5. Zapis. Rezultat preizkusa se zapiše z datumom. Brez zapisa ni mogoče vedeti, ali se je stanje med sezonami poslabšalo.

Omejitve in vzdrževanje

• Zamašitev je glavna omejitev kapljičnega namakanja. Odvisna je od kakovosti vode in od filtriranja.
• Občutljivost na poškodbe. Cevi in kapljalnike poškodujejo obdelava tal, delo s stroji in živali.
• Stroški. Sistem zahteva cevi, filtre, črpalko, morebitno dozirno enoto in delo pri postavljanju ter pospravljanju.
• Dovod vode. Kapljično namakanje ne reši pomanjkanja vode: če vira ni, sistema ni mogoče napajati.
• Spremljanje. Sistem, ki ni preverjen, lahko namaka neenakomerno in napako pripišemo tlom, gnojenju ali bolezni.

Kaj se s sistemom zgodi ob koncu sezone in kako se pripravi na zimo, je opisano v objavi Priprava kapljičnega namakanja na zimo: kaj storimo s sistemom?.

Od česa je priporočilo odvisno

Priporočila iz tega vodnika ni mogoče prenesti na druge razmere brez podatkov, ki so našteti spodaj. Kjer podatka ni, priporočila ne navajamo.

• Potreba po vodi po razvojnih fazah: odvisna je od kulture, sorte, tal in vremena. Enake količine za vse posevke ni.
• Čas in trajanje namakanja: določi se iz meritve vlage v koreninski coni, ne iz urnika.
• Kakovost vode: od nje sta odvisna izbira filtrov in pogostost čiščenja.
• Razporeditev kapljalnikov: odvisna je od tlakov, dolžine voda in lastnosti tal.

Povezane kulture in težave

Kulture

• Čebula Čebula je zelenjadnica, pri kateri namen pridelka – mlada čebula in čebulček ali čebulice za skladiščenje – določi čas spravila in ravnanje po njem. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali presajanje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Paradižnik Paradižnik pridelujemo na prostem ali v zavarovanem prostoru, in način pridelave bistveno spremeni oskrbo, varstvo in spravilo. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sort in sadik, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo rastline, varstvo, spravilo, kakovost plodov in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Solata Solata je zelenjadnica kratke rastne dobe, pri kateri se tehnologija razlikuje glede na to, ali pridelujemo glave, listno solato ali mlado solato za rezanje. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in sadilnega materiala, kolobar, pripravo tal, setev ali sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje.