Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi

Ocena tehnologije

Deset polj, po katerih je vsaka digitalna rešitev ocenjena enako. Ocena velja za navedene razmere; za slovensko kmetijo je treba upoštevati razdrobljene parcele, dostop, naklone, obračališča, povezljivost in lokalni servis.

1. Pridelovalni problem (uporaba)

Razlike v rasti znotraj posevka in znotraj parcele so s tal pogosto opazne prepozno ali pa ostanejo neopažene, ker jih ni mogoče pregledati po celotni površini. Posnetek od zgoraj pokaže, kje se deli parcele razlikujejo, ne pove pa, zakaj se razlikujejo.

2. Način delovanja

Posnetek z drona ali satelita zabeleži odbito ali oddano sevanje površine v izbranih valovnih območjih. Iz razmerij med vrednostmi v različnih območjih se izračunajo vegetacijski indeksi, na primer NDVI. Rezultat je karta razlik znotraj parcele: indeks ne pove, ali je razlika posledica bolezni, pomanjkanja hranila, suše, zbitega dela tal, plevela ali napake pri nanosu. Sistem torej izmeri odboj svetlobe in iz njega izračuna indeks; ne diagnozira in ne odloča.

3. Zrelost rešitve

Komercialni sistem Satelitski posnetki srednje ločljivosti so prosto ali komercialno dostopni, snemanje z dronom pa je dostopno kot storitev ali z lastno opremo. Kakovost rezultata je odvisna od ločljivosti, časa zajema, kalibracije in obdelave, zato je treba vsak vir podatkov preveriti posebej. Obseg: Za spremljanje stanja posevka in za usmerjanje ogleda po parceli. Ni nadomestilo za meritve v tleh ali za strokovni pregled rastlin. Vir: Opis uporabe satelitskih podatkov Sentinel-1 in Sentinel-2 za kartiranje namakanih površin je v viru Copernicus Sentinel; za posamezne rešitve je treba navesti njihove lastne vire.

4. Primernost

Tabelo lahko vodoravno premaknete s tipkovnico ali s prstom.

Kultura	Rešitev ni vezana na kulturo. Uporabna je pri kulturah, kjer je mogoče razlike v pokrovnosti in bujnosti povezati s stanjem posevka, torej pri večini pridelave na prostem.
Razvojna faza	Med rastjo posevka, ko je površina pokrita z rastlinami. Po spravilu (na golih tleh) vegetacijski indeks o rastlinah ne pove ničesar.
Površina	Večji učinek je na večjih sklenjenih površinah. Na majhnih parcelah je ločljivost posnetka pogosto slabša od same parcele, zato je treba preveriti, kaj posnetek na taki površini sploh loči.
Teren	Pri ločljivosti posnetka je pomembna velikost parcele, ne naklon. Ovire (drevoredi, zgradbe) pa vplivajo na to, kaj je na posnetku zares vidno.
Potrebna infrastruktura	Pri dronu je potrebna oprema in usposobljenost za letenje ter obdelava posnetkov; pri satelitskih posnetkih je potreben dostop do podatkov in orodje za obdelavo. V obeh primerih je potreben sistem, s katerim beležimo, kaj je bilo ob ogledu najdeno na posamezni točki.

5. Združljivost

• Programska oprema za izračun indeksov in za primerjavo posnetkov različnih datumov.
• Zapis parcele z mejami, ki ga je mogoče poravnati s posnetkom.
• Oprema za meritve in ogled v posevku, ker delo po točkah zahteva pot po parceli.
• Za satelitske posnetke dostop do vira podatkov; za snemanje z dronom veljajo predpisi o uporabi brezpilotnih zrakoplovov.

6. Omejitve

• Ločljivost posnetka določa najmanjšo razliko, ki jo je še mogoče ločiti; drobne razlike znotraj posevka posnetek srednje ločljivosti lahko zgladi.
• Oblačnost prekine ali preloži snemanje. Pri satelitskih posnetkih je čas zajema določen z obhodom satelita, pri dronu pa z vremenom in razpoložljivostjo.
• Rezultat je odvisen od kalibracije naprave in od obdelave posnetka; nekalibriran posnetek lahko pokaže razlike, ki jih v posevku ni.
• Ozadje tal vpliva na indeks; kjer je površina slabo pokrita, indeks ne odraža rastline.
• Vegetacijski indeks ni diagnoza bolezni ali pomanjkanja hranila. Razlika na karti je razlika v odboju svetlobe; vzrok je treba ugotoviti na parceli.
• Karta bujnosti ni samodejno gnojilni načrt. Za odločitev o gnojenju so potrebni še podatki o tleh, odvzetih vzorcih in odzivu posevka.
• Korelacija med videzom na karti in vzrokom ni dokaz vzroka.

7. Ekonomika

Na stroške vplivajo vir posnetkov (prosto dostopni satelitski podatki, komercialni posnetki, lasten dron), oprema in njena kalibracija, obdelava podatkov, delo pri ogledu parcele in vzpostavitev zapisa o ugotovitvah. Pri snemanju z dronom so pomembni tudi usposobljenost, zavarovanje in čas za pripravo teren.

Predvideni načini rabe: Nakup, Najem, Izvajalec storitve .

Ponudbe z datumom še ni. Brez datiranih ponudb tega polja ne izpolnjujemo z ocenami.

Zneskov ne navajamo. Vsak izračun mora temeljiti na datirani ponudbi in na dejanskem obsegu površin; brez tega bi bilo število izmišljeno.

8. Dokazi

• Raziskovalni projekt V projektu Irrigation+ so s podatki Sentinel-1 in Sentinel-2 kartirali namakane površine in ocenjevali porabo vode za namakanje. To je raziskovalna uporaba satelitskih podatkov, ne slovenski rezultat za posamezno gospodarstvo. Vir: Copernicus Sentinels map water use in agriculture (Sentinel Success Stories).
• Dokaza ni Neodvisnih slovenskih meritev, ki bi potrdile prenos posnetkov v odločanje na posameznem gospodarstvu, ta zapis ne navaja.

9. Merilo uspeha

• Delež ogledanih mest, kjer je bil vzrok razlike na karti res ugotovljen.
• Število odločitev, sprejetih na podlagi posnetka, ki so bile pozneje potrjene ali ovržene.
• Pokritost površine s posnetki v obdobju, ko je bila odločitev potrebna.
• Primerjava istih točk med dvema datumoma ob enakem postopku zajema in obdelave.

10. Aktualnost

Tehnika preverjena: 16. 09. 2026

Pravni status preverjen: ni naveden

Pravni status uporabe za to rešitev ni bil obravnavan, ker ne vsebuje posebnega dovoljenja. Letenje z brezpilotnim zrakoplovom urejajo predpisi o uporabi brezpilotnih zrakoplovov; pravni status nanašanja fitofarmacevtskih sredstev iz zraka je ločeno obravnavan pri škropilnih dronih.

Kulture, pri katerih se rešitev uporablja