Primerjava posnetkov: kdaj je razlika na karti resnična?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za primerjavo dveh posnetkov iste parcele, ne glede na to, ali sta zajeta z dronom ali s satelitom. Za razlago posameznega posnetka in vrste meritev velja vodnik Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi.
• Predpostavlja, da je meja parcele v evidenci enaka meji, uporabljeni pri obdelavi posnetka, in da se posnetek da poravnati z evidenco. Če se meji razlikujeta, razlika na robovih parcele opisuje mejo in ne posevka.
• Predpostavlja, da je za vsak posnetek zabeležen postopek zajema in obdelave (naprava, datum in ura, ločljivost oziroma višina, obdelava in izračun indeksa). Brez tega zapisa ni mogoče vedeti, ali sta posnetka sploh primerljiva.
• Vrednosti indeksov, mejnih razlik in časovnih okvirjev v objavi niso navedene, ker zanje ni preverjenega vira; opisano je, kaj se izenači, kaj se zabeleži in kako se razlika preveri na parceli.
• Primerjava sama ne ugotovi vzroka. Za vzrok so potrebni ogled in meritve na istih točkah (tla, korenine, listi, sledovi koles, plevel), zato se odločitev ne sprejme iz karte same.

Glavni vodič: digitalna rešitev Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj se dva posnetka ne primerjata sama od sebe

Posnetek ni meritev stanja, ampak zapis odbite svetlobe v trenutku zajema. Iz njega se izračuna indeks; ta pokaže, kje se deli površine razlikujejo. Izračun je odvisen od naprave, od obdelave in od razmer ob zajemu, zato dva posnetka nista primerljiva sama po sebi – primerljiv postane šele, ko je znano, kaj je bilo ob vsakem zajemu in obdelavi enako.

Iz tega sledi pravilo, ki velja za vsako odločitev: razlika, ki je ne znamo pojasniti z razliko v posevku, ni sprememba v posevku. Ni je mogoče »popraviti« z večjo ločljivostjo ali z drugo programsko opremo; odpraviti jo je mogoče le tako, da se pogoji primerjave izenačijo ali da se razlika preveri na terenu.

Kaj mora biti med posnetkoma izenačeno

Če kateri od teh podatkov manjka, primerjava ni nedopustna – je pa negotova, in tako jo je treba tudi opisati. Bolje je zapisati, katerih pogojev ni bilo mogoče izenačiti, kot pa razliko pripisati posevku.

Postopek primerjave

1. Določimo točke vnaprej. Točke izberemo na delih, kjer karta kaže razlike, in dodamo primerljivo mesto, kjer je karta videti enaka. Točke označimo v evidenci parcele, da jih ob naslednjem snemanju ne iščemo znova.
2. Zberemo zapis o obeh posnetkih. Za vsak posnetek zapišemo napravo, datum in uro, razmere, obdelavo in izračun indeksa (glej preglednico zgoraj). Kjer je bil opravljen kalibracijski postopek, se zapiše tudi ta.
3. Izenačimo, kar je mogoče izenačiti. Enaka meja parcele in enaka poravnava, enaka vrsta posnetka, enak izračun indeksa. Kar ostane neizenačeno, se zapiše kot omejitev primerjave.
4. Primerjamo iste točke, ne celotne karte. Povprečje cele parcele zgladi ravno tiste razlike, zaradi katerih primerjavo delamo; zato se primerja po točkah oziroma po delih parcele.
5. Razliko preverimo na terenu. Na točkah z največjo razliko in na primerljivem mestu zabeležimo, kaj vidimo, in po potrebi odvzamemo vzorec tal ali pregledamo korenine in liste.
6. Ponovimo meritev ob enakem postopku. Brez ponovitve ni mogoče ločiti spremembe v posevku od razlike, ki jo povzroči zajem. Ponovitev se opravi po istem postopku obdelave kot prva.

Kaj primerjava lahko pokaže in česa ne

Primerjava pokaže ali se je razlika na izbranih točkah povečala, zmanjšala ali ostala enaka, in to ob pogojih, ki so zapisani ob posnetkih. Ne pokaže pa:

• vzroka razlike – enak videz na karti imajo bolezen, pomanjkanje hranila, suša, zbita tla, plevel, napaka pri nanosu in poškodba od mehanizacije;
• dejanske vrednosti v tleh ali v rastlini – te dajo le meritve in analize, odvzete na istih točkah;
• učinka ukrepa – ta je ugotovljen šele, ko je razlika po ukrepu primerjana s stanjem pred njim in ko je izključeno, da se je stanje spremenilo zaradi vremena;
• ničesar o delih, ki jih posnetek ne loči – drobne razlike znotraj posevka lahko pri srednji ločljivosti izginejo.

Kaj se pri primerjavi najpogosteje pokvari

Povezava

Vodnik Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi opisuje vrste posnetkov, kaj posamezna meritev pove in kako razliko na karti preverimo na njivi; ta objava obravnava le tisti del, ki odloči, ali je razlika med dvena posnetkoma sploh primerljiva.

Kjer primerjava zadeva pridelek, se navezuje na objavo Karta pridelka: kdaj ji lahko verjamemo in na postopek zastavitve primerjave na njivi s kontrolo: Kako si zastavimo primerjavo na njivi, da iz nje kaj izvemo. Vzorec tal, ki ga je pri preverjanju razlike treba odvzeti po enotah, opisuje objava Vzorčenje tal: kako odvzamemo vzorec, da bo izvid uporaben, meritev vlage v tleh in njena kalibracija pa sta opisani v vodniku Spremljanje vlage v tleh in v objavi Merilnik vlage v tleh: kako preverimo, ali meritev drži.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Slovenske meritve, kako se razlike v odboju prenesejo v posamezen indeks pri naših tleh in kulturah: v repozitoriju ni preverjenega vira.
• Mejne razlike v indeksu in časovni okviri (po ukrepu, po dežju, glede na fazo): vrednosti niso preverjene.
• Kalibracija in obdelava posnetkov za posamezne rešitve: dokumentacije proizvajalcev v repozitoriju ni.
• Vpliv oblačnosti, sence in kota sonca na primerjavo v naših razmerah: manjka izmerjen podatek.
• Pravni status letenja z brezpilotnim zrakoplovom: objava ga ne obravnava.

Pogosta vprašanja

Ali lahko primerjam posnetek z drona s satelitskim posnetkom?

Lahko, a le, če veste, kaj se med njima nujno razlikuje. Ločljivost, čas zajema, kot in obdelava so pri dronu drugačni kot pri satelitu, zato razlika med takima posnetkoma ni nujno razlika v posevku. Če se primerjava opira na oba vira, je treba ob vsakem posnetku zabeležiti, s čim je bil zajet, in razliko obravnavati previdno: kot usmeritev za ogled in ne kot meritev spremembe.

Zakaj razlika na karti ni nujno sprememba v posevku?

Zato, ker na izračunani indeks vpliva več stvari kot samo rastlina: pokritost tal (kjer je posevek redek, indeks meri tla), osvetlitev in senca, oblačnost, kalibracija naprave, obdelava posnetka ter izbrani izračun indeksa. Če se med posnetkoma spremeni kateri od teh dejavnikov, se karta spremeni, posevek pa ne. Prav zato je razlika na karti izhodišče za ogled, ne ugotovitev.

Kdaj naj po ukrepu ponovno snemam?

Čas ponovnega snemanja je treba določiti vnaprej in ga utemeljiti, ne pa izbrati po občutku. Odvisen je od tega, kaj ukrep sploh lahko spremeni in v kolikšnem času naj bi se to pokazalo. Vrednosti v objavi ne navajamo, ker zanje ni preverjenega vira; okvir se prevzame iz dokumentacije uporabljene rešitve ali iz lastnih meritev in se zabeleži skupaj s posnetkom, da je primerjava ponovljiva.

Ali zadošča en posnetek za sklep o razliki?

Ne. Posnetek, ki razliko pokaže enkrat, je lahko posledica razmer ob zajemu. O razliki v posevku se sklepa šele, ko se ista razlika na istih točkah pokaže ponovno in ko je na tistih točkah preverjena tudi na terenu. Če se ob ponovitvi ne pokaže, se zapiše, da razlika ni bila potrjena – tudi to je podatek za naslednjo sezono.

Kaj storim z deli karte, kjer je razlika največja?

Take dele najprej obiščemo; točke si izberemo vnaprej in jim dodamo primerljivo mesto, kjer je karta videti enaka. Na vsaki točki zabeležimo, kaj vidimo (stanje rastlin, tla, sledovi koles, voda, plevel), in po potrebi odvzamemo vzorec tal ali pregledamo korenine. Šele ko je vzrok ugotovljen, je smiselno govoriti o ukrepu; kjer vzroka ne ugotovimo, ukrepa ne sprejmemo na podlagi karte.

Naslednje opravilo

Pred naslednjim snemanjem sestavite zapis o postopku: katera naprava, kdaj, v kakšnih razmerah, s kakšno obdelavo in katerim izračunom indeksa je nastal prejšnji posnetek. Določite točke, ki jih boste ob vsakem snemanju obiskali, in jih označite v evidenci parcele. Ob naslednjem posnetku primerjajte samo iste točke, razliko zapišite skupaj z datumom in opažanji z ogleda ter jo povežite z meritvami, ki ste jih opravili na tistih točkah. Kako se razlika na karti poveže z meritvami v tleh, opisuje vodnik Daljinsko zaznavanje in vegetacijski indeksi; kako se vzame vzorec tal, pa objava Vzorčenje tal.