Prilagajanje pridelave suši in vročini

Postopek na kratko

Povzetek podatkov o postopku. Podrobna razlaga sledi v razdelkih v nadaljevanju; če se podatek med seboj razlikuje, velja razlaga v vsebini.

Kategorija postopka

Prilagajanje suši, vročini in drugim omejitvam

Namen

Zmanjšati tveganje izgub zaradi suše in vročine z ukrepi, razporejenimi pred sezono, med sezono in po dogodku, ter pojasniti razliko med zmanjšanjem tveganja in rešitvijo, ki je ni mogoče zagotoviti.

Primernost

Za pridelavo na prostem in v zavarovanih prostorih, kjer sta v obdobju rasti mogoča suša ali vročina. Ukrepi se izbirajo po kulturi, enoti in razpoložljivi vodi; kjer vode za namakanje ni, se izbira omeji na ukrepe pred sezono in na tiste ukrepe med sezono, ki vode ne zahtevajo.

Faze pridelovalnega cikla

Načrtovanje → Oskrba → Varstvo

Pogoji izvedbe

• Podatki o razmerah lokacije – pogostnost in trajanje sušnih obdobij, vročinskih valov in poznih pozeb.
• Podatki o vodnem viru – razpoložljiva količina, kakovost, pretok in omejitve rabe vode.
• Znana kultura in sorta ter namen pridelka in rok spravila, ker določata, kako velika izguba je še sprejemljiva.
• Dogovorjen način spremljanja vlage v tleh in temperature, po katerem se odloča o ukrepih.
• Vnaprej določena meja, kdaj se posevek prekine in kdaj se nadaljuje, ter kdo o tem odloči.

Potrebni podatki

• Zapis vremenskih razmer v prejšnjih sezonah in izgub, ki so nastale zaradi suše ali vročine.
• Podatki o kulturi in sorti – dolžina rastne dobe, občutljive faze (cvetenje, nastavljanje plodov ali zrn) in občutljivost na vročino ločeno od občutljivosti na pomanjkanje vode.
• Meritve vlage v tleh po globinah v koreninski coni in meritve temperature v sestoju.
• Zapis razpoložljive količine vode in porabe sistema za namakanje, kadar je ta na voljo.
• Podatki o stanju tal – vsebnost organske snovi, pokritost tal in prejšnji posegi.

Koraki

1. Ukrepi pred sezono Pred setvijo se odloči o kulturi in sorti, umestitvi v kolobar, obdelavi tal in organski snovi, o namakanju ter o času setve. To so odločitve, ki jih med sezono ni več mogoče spremeniti ali jih je mogoče le deloma ublažiti.
2. Ukrepi med sezono Med rastjo se vlaga in temperatura spremljata, ukrepi pa izvajajo po meritvah. Namakanje se odmerja glede na stanje vode v koreninski coni, posevek pa se varuje pred izgubo vode s pokritostjo tal, senčenjem in omejitvijo poškodb pri oskrbi.
3. Vročinski stres ločeno od suše Visoke temperature škodijo tudi, kadar je vode dovolj, zlasti v času cvetenja in nastavljanja plodov ali zrn. Zato se vročina obravnava kot ločeno tveganje z ločenimi ukrepi, ki niso le namakanje.
4. Ukrepi po dogodku Po suši, vročinskem valu ali toči se najprej oceni stanje posevka z meritvijo, nato pa se odloči, ali se posevek nadaljuje ali prekine. Odločitev se zapiše skupaj z razlogi in z razmerami, v katerih je bila sprejeta.

Tveganja

• Zaščite pred sušo in vročino ni mogoče zagotoviti; vsak ukrep le zmanjša tveganje, izguba pa je kljub ukrepom mogoča.
• Namakanje po vnaprej določenem urniku lahko da premalo ali preveč vode, ker urnik ne ve, koliko vode je v koreninski coni.
• Odvečna voda odnaša hranila iz koreninske cone in lahko ustvari razmere, ki ustrezajo boleznim.
• Vir vode se lahko med sezono zmanjša ali se raba omeji; načrt brez druge možnosti takrat odpove.
• Vročinski stres ostane spregledan, kadar se vsa pozornost nameni vodi; škoda ob dovolj vode je lahko prav tako velika.
• Znaki na rastlini se pojavijo z zamikom, zato je ukrep, izveden šele ob uvelosti, pogosto že prepozen.
• Ukrepi varstva, izvedeni v skrajnih razmerah, so lahko manj učinkoviti ali za rastlino tvegani; kdaj je izvedba dovoljena in smiselna, določajo navodila za posamezno sredstvo.
• Prekinitev posevka brez zapisa pusti izgubo brez podatka, ki bi v naslednji sezoni omogočil boljšo odločitev.
• Izguba se pripiše enemu ukrepu, čeprav je bila sezona milejša ali hujša od povprečja; brez primerjave vzroka ni mogoče ugotoviti.

Preverjanje rezultata

• Zapis meritev vlage v tleh in temperature v sestoju v obdobju, ko so bili ukrepi potrebni.
• Zapis, kdaj in kako je bil ukrep izveden, in kaj se je zgodilo, kadar ni bil.
• Ocena izgub po enotah z meritvijo (delež rastlin, faza razvoja, vračljivost poškodbe), ne z oceno na pogled.
• Primerjava pridelka in kakovosti med enotami z različnim ukrepom, ob zapisu razlik v razmerah.
• Primerjava z drugimi sezonami ob enakem načinu merjenja; le tako je mogoče ločiti učinek ukrepa od učinka vremena.

Namen postopka

Suša in vročina sta dva različna pojava in ju je treba obravnavati ločeno. Suša je pomanjkanje vode v tleh, ki ga rastlina občuti skozi korenine. Vročinski stres so visoke temperature, ki rastlino prizadenejo ne glede na to, koliko vode je na voljo; v času cvetenja in nastavljanja plodov ali zrn lahko visoka temperatura povzroči izgubo tudi v dobro zalitem posevku.

Namen postopka je tveganje izgub zmanjšati, ne pa ga odpraviti. Zaščita pred sušo ali vročino ni nikoli zagotovljena: vsi ukrepi iz tega vodiča delujejo le v razmerah, za katere so izbrani, in le toliko časa, dokler se razmere ne spremenijo. Zato je treba ves čas ločevati med zmanjšanjem tveganja in rešitvijo – rešitve ni, je pa razlika med pridelavo, ki je na sušo pripravljena, in tisto, ki na sušo odgovarja šele, ko je škoda že nastala.

Ukrepi se delijo na tri skupine, ki se med seboj ne nadomeščajo: tiste pred sezono, tiste med sezono in tiste po dogodku. Ukrep iz ene skupine ne more opraviti dela druge: namakanje med sezono ne popravi odločitve o kulturi, ki v danih razmerah vode ne prenese, in izbira kulture ne pomaga, kadar se med sezono izkaže, da vode ni.

Primernost

Postopek velja povsod, kjer sta v obdobju rasti mogoča suša ali vročina, torej pri večini pridelave na prostem in tudi v zavarovanih prostorih. V zavarovanem prostoru sta oba pojava drugačna: suša je odvisna predvsem od tega, kako se zaliva, vročina pa je lahko hujša kot zunaj, ker prostor zrak zadržuje.

Obseg ukrepov je odvisen od tega, kaj je na voljo. Kjer je voda za namakanje dosegljiva v zadostni količini, je namakanje pomemben ukrep; kjer je ni, ostanejo ukrepi, ki vode ne potrebujejo: izbor kulture in sorte, kolobar, obdelava tal, organska snov, pokritost tal in čas setve. Kateri od teh ukrepov je smiseln, je odvisno od podatkov o enoti in od tega, kateri vir je v resnici omejujoč.

Pogoji izvedbe

Prvi pogoj je podatek o tem, katero tveganje je na enoti prevladujoče: suša, vročina ali oboje hkrati. Od tega je odvisno, kateri ukrepi so sploh potrebni. Kjer je prevladujoča omejitev vročina v času cvetenja, namakanje samo po sebi ne zadostuje. Kako se ta podatek pridobi – kaj se izmeri v tleh in kaj v sestoju ter kaj se ob tem zapiše – je opisano v objavi Suša ali vročina: kako ugotovimo, kaj posevek omejuje?.

Drugi pogoj je spremljanje. Odločitev o ukrepu med sezono mora temeljiti na meritvah, ne na urniku. Urnik, določen vnaprej, ne ve, koliko vode je v koreninski coni; zato je namakanje po urniku lahko preuranjeno ali prepozno. Podrobneje sta meritvi opisani v vodnikih Spremljanje vlage v tleh in Kapljično namakanje.

Tretji pogoj je vnaprej določena meja, kdaj se posevek še splača nadaljevati in kdaj se prekine. Če te meje ni, se odločitev po dogodku sprejema v razmerah, ko je presoja najtežja, in se sprejme različno od enote do enote.

Potrebni podatki

• Zapis vremenskih razmer v prejšnjih sezonah in izgub, ki so nastale zaradi suše ali vročine.
• Podatki o kulturi in sorti: dolžina rastne dobe in občutljive faze razvoja.
• Občutljivost kulture in sorte na pomanjkanje vode in na vročino, ločeno.
• Meritve vlage v tleh po globinah v koreninski coni in meritve temperature v sestoju.
• Podatki o viru vode: razpoložljiva količina, pretok sistema in omejitve rabe.
• Podatki o stanju tal: vsebnost organske snovi, pokritost tal in prejšnji posegi.
• Namen pridelka in rok spravila, ker določata, kaj pomeni nesprejemljiva izguba.

Koraki

Ukrepi pred sezono

Ukrepi pred sezono so odločitve, ki jih med rastjo ni več mogoče spreminjati. Zato se sprejemajo takrat, ko je podatkov še dovolj:

• Izbor kulture in sorte. Med kulturama, ki dajeta podoben pridelek, se izbere tista, ki v danih razmerah vodo bolje prenese. Katera sorta je to, je odvisno od podatka o občutljivosti za posamezno sorto; brez takega podatka izbire ni mogoče utemeljiti.
• Kolobar. Predposevek in pokritost tal vplivata na to, koliko vode ostane v tleh in kako globoko je koreninjenje. Zaporedje kultur je treba načrtovati skupaj z razporeditvijo po enotah; glej Kolobar.
• Obdelava tal. Vsak poseg porabi vlago in lahko pusti tla nepokrita. Kjer je suša verjetna, je smiselno načrtovati manj posegov in zaščito tal po vsakem; glej Priprava tal.
• Organska snov. Vpliva na to, koliko vode tla zadržijo. Koliko to prinese na posamezni enoti, je treba izmeriti; zato se odločitev o gnojenju z organsko snovjo sprejme na podlagi analize, ne posplošeno.
• Namakanje. Če je namakanje predvideno, se vir vode, sistem in način razdeljevanja določijo pred sezono, ker postavitve med sezono ni mogoče izvesti pravočasno.
• Čas setve. Premik roka lahko premakne občutljive faze razvoja v obdobje z manjšo verjetnostjo suše ali vročine. Ali je to smiselno, je odvisno od podatka o porazdelitvi padavin in temperatur na lokaciji ter od tega, ali je vodo mogoče zagotoviti drugače.

Ukrepi med sezono

Med sezono se razmere spremljajo in ukrepi izvajajo po meritvah:

• Namakanje po meritvah, ne po urniku. Odločitev izhaja iz stanja vlage v koreninski coni in iz znanega pretoka sistema; šele iz teh dveh podatkov je mogoče določiti, koliko vode dodati. Poleg meritev vlage je lahko izhodišče tudi vodna bilanca polja – koliko vode posevek porabi in koliko je prejme – ki pa zahteva vremenske in talne podatke za posamezno območje.
• Zmanjšanje izgube vode iz tal. Pokritost tal z ostanki ali vmesnim posevkom in manj prehodov po tleh zmanjšata izhlapevanje. Koliko to pomaga, je odvisno od stanja tal in pokritosti.
• Senčenje ali prekrivanje. Kjer je vročina prevladujoča ali kjer je posevek v občutljivi fazi, se posevek zaščiti pred neposrednim soncem. V zavarovanem prostoru ima prednost urejeno prezračevanje, ker zadržan zrak pomeni višje temperature.
• Oskrba brez dodatnih poškodb. Vsak prehod po suhih in vročih tleh rastline poškoduje in porabi vlago. Dela se združujejo, pleveli pa se zatirajo zgodaj, ker tekmujejo za isto vodo.
• Varstvo. Rastlina v stresu je za bolezni in škodljivce ranljivejša, obratno pa razmere za izvedbo varstva v vročini niso enake kot ob zmernih temperaturah. Kdaj in kako se sredstvo uporabi, določajo navodila zanj, zato se to preveri pri uradnem viru.
• Razporeditev vode, kadar je ni dovolj. Če voda ne zadošča za vse enote, se vnaprej odloči, kateri enoti se voda dodeli. Merilo je vrednost kulture in njena faza razvoja v tistem trenutku.

Vročinski stres ločeno od suše

Vročina deluje drugače kot pomanjkanje vode in je ne smemo obravnavati kot njegovo posledico. V času cvetenja in nastavljanja plodov ali zrn lahko visoke temperature okrnijo nastavek tudi ob dovolj vode v tleh; takrat namakanje ne pomaga, ker vode ni premalo, ampak so razmere za potek razvoja neustrezne.

Zato se vročina obravnava kot ločeno tveganje:

• Spremljati je treba temperaturo v sestoju, ne le temperature zraka v senci; razlika med njima je podatek, ki ga je treba pridobiti z meritvijo na enoti.
• Ukrepi so drugačni od namakanja: senčenje, prekrivanje, prezračevanje v zavarovanem prostoru in, kjer je mogoče, premik občutljivih faz v ugodnejše obdobje s časom setve ali izbiro druge sorte.
• Ali je ukrep sploh potreben, je odvisno od podatka o tem, kako vročino prenaša prav ta sorta v prav tej fazi razvoja. Dokler tega podatka ni, se ukrep izbere previdno in se zabeleži, da podlage zanj ni bilo.

Ukrepi po dogodku

Po suši, vročinskem valu ali drugem dogodku sledita dva koraka: ocena in odločitev.

Ocena se opravi z meritvijo, ne s pogledom z robu parcele. Ugotovi se, kolikšen del rastlin je prizadetih, v kateri fazi razvoja so bile rastline ob dogodku in ali je poškodba vračljiva. Pri tem je treba preveriti tudi dele enote, kjer so tla drugačna, ker se izguba po enoti redko porazdeli enakomerno.

Odločitev se sprejme po vnaprej določeni meji: ali se posevek nadaljuje, ali se prekine. Podlaga so namen pridelka, preostanek rastne dobe, vrednost pričakovanega pridelka in dela, ki bi ga bilo treba vanj vložiti do spravila. Če se posevek nadaljuje, se določi, kaj se prilagodi – cilj pridelka, čas spravila ali način oskrbe. Če se prekine, se določi, kaj se stori z enoto do naslednje kulture, da tla ne ostanejo nepokrita in nezaščitena.

V vsakem primeru se zapiše, kaj se je zgodilo in kaj je bilo storjeno. Brez zapisa se v naslednji sezoni odloča po spominu, izguba pa ostane neizkoriščen podatek.

Tveganja

• Zaščite ni mogoče zagotoviti. Vsi ukrepi zmanjšujejo tveganje; vsak od njih lahko v hujši sezoni odpove.
• Namakanje po urniku. Urnik ne upošteva stanja v koreninski coni, zato vode da lahko premalo ali preveč.
• Odvečna voda. Izpira hranila iz koreninske cone in ustvarja razmere, ki ustrezajo boleznim.
• Vir vode, ki se skrči. Razpoložljiva količina se lahko med sezono zmanjša ali se raba omeji.
• Spregledan vročinski stres. Kadar se vsa pozornost nameni vodi, ostane vročina brez ukrepa.
• Prepozen ukrep. Znaki na rastlini se pojavijo z zamikom; odziv šele ob njih je pogosto prepozen.
• Varstvo v skrajnih razmerah. Učinkovitost in tveganje izvedbe se v vročini in suši razlikujeta.
• Odločitev po dogodku brez merila. Če meja za prekinitev ni določena vnaprej, se odloča pod pritiskom in neenotno.
• Napačno pripisovanje. Pridelek se pripiše ukrepu, čeprav je bila sezona milejša od povprečja.

Preverjanje rezultata

Rezultat se preverja z zapisom, ne s spominom. Zapišejo se meritve vlage v tleh in temperature v obdobju, ko so bili ukrepi potrebni, kdaj in kako je bil ukrep izveden ter kaj se je zgodilo, kadar ukrepa ni bilo. Temu sledi ocena izgub, opravljena z meritvijo po enotah.

Za presojo med sezonami morata biti način merjenja in čas meritve enaka; sicer razlika ne pove, ali je vzrok v ukrepu ali v vremenu. Koristna je primerjava med enotama z različnim ukrepom, vendar le ob zapisu razlik v tleh, kulturi in razmerah. Če razlike v pridelku ni, to še ne pomeni, da ukrep ni bil potreben – lahko pomeni le, da sezona ni bila dovolj huda, da bi se razlika pokazala.

Povezane kulture

Prilagajanje suši in vročini se navezuje na vsako kulturo, ki je v obdobju rasti izpostavljena tema dvema pojavoma. Povezave se izrišejo iz podatkov o kulturi. Pri krompirju je v kulturnem vodiču namakanje obravnavano z meritvami vlage v tleh; ta zapis dodaja ukrepe pred sezono in po dogodku, ki v kulturnem vodiču niso razloženi v celoti, in meje med zmanjšanjem tveganja ter rešitvijo.

Kulture, za katere je postopek pripravljen

• Krompir Krompir je poljščina, pri kateri se pridelek oblikuje pod zemljo, zato so odločitve o tleh, obdelavi, oskrbi in spravilu med seboj tesno povezane. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, umestitev v kolobar, pripravo tal, sajenje, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost in shranjevanje ter navaja, katere odločitve zahtevajo podatke o lastni površini.
• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.
• Fižol Fižol je stročnica, ki živi v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik, zato se njegova pridelava po umestitvi v kolobar in po prehrani razlikuje od večine drugih vrtnin. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, oporo, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo stročja in zrna, kakovost ter shranjevanje.