Suša ali vročina: kako ugotovimo, kaj posevek omejuje?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za posevek v obdobju rasti, kjer sta mogoča suša in vročina: pri pridelavi na prostem in v zavarovanih prostorih. V zavarovanem prostoru je treba meritvi brati drugače, ker prostor zadržuje zrak in toploto.
• Predpostavlja, da se vlaga meri v globini, v kateri je glavnina korenin, in na več mestih enote. Meritev samo na enem mestu ali le v površinski plasti pove premalo, ker se vlaga po globini in po delih enote razlikuje.
• Predpostavlja, da se temperatura meri v sestoju, ne v senci in ne na vremenski postaji zunaj enote. Razlika med temperaturo v sestoju in temperaturo zraka je podatek, ki ga je treba izmeriti na enoti, ne prevzeti.
• Predpostavlja, da se ugotovitev zapiše skupaj z datumom, mestom in razvojno fazo posevka. Brez zapisa se ugotovitve ne da primerjati z drugo enoto ali z naslednjo sezono.
• Mejne vrednosti – vlaga v tleh, pri kateri posevek trpi, temperatura v sestoju, pri kateri nastane izguba, in trajanje, ki zadošča za škodo – v tej objavi niso navedene, ker zanje ni preverjenega vira. Objava opisuje postopek ugotavljanja, ne mej.

Glavni vodič: tehnologija Prilagajanje pridelave suši in vročini Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj je ločevanje prvo opravilo, ne izrazoslovje

Suša in vročina se v pogovoru pogosto zlijeta v eno besedo – »pripeka« – v posevku pa sta to dve različni omejitvi z različnima ukrepoma. Vodnik o prilagajanju zato postavi kot prvi pogoj, da je treba vedeti, katero tveganje je na enoti prevladujoče, in šele nato izbirati ukrepe. Ta objava opisuje, kako se do tega podatka pride.

Razlika je v tem, kaj rastlino omejuje. Pri suši je omejitev količina vode, ki je rastlini dosegljiva v tleh: če je v koreninski coni ni dovolj, rastlina ne more nadomestiti vode, ki jo izgublja. Pri vročinskem stresu je omejitev toplota sama: rastlina je lahko dobro preskrbljena z vodo, pa v občutljivi fazi razvoja razmere vseeno okrnijo nastavek plodov ali zrn.

Iz tega sledi, zakaj je napaka ukrepati po videzu rastline: namakanje ob vročini brez pomanjkanja vode porabi vodo, ne da bi odpravilo vzrok, senčenje ob pomanjkanju vode v tleh pa prav tako ne vrne vode v koreninsko cono. Ugotavljanje vzroka ni dodatek k ukrepu, ampak njegov pogoj.

Dve omejitvi, ki ju je treba ločiti

Tabela ni diagnostično orodje: vrstice opisujejo, na kaj je treba biti pozoren, odločitev pa se sprejme šele po meritvi na enoti. Zato je vrstni red vedno enak – najprej meritev, nato ugotovitev, šele nato ukrep.

Postopek ugotavljanja

1. Določimo enoto in mesta pregleda. Ugotavljanje se opravi na tisti enoti, za katero se odločamo, in na več mestih po njej. Če se enota po tleh, legi ali globini korenin razlikuje, se mesta izberejo tako, da vsak del enote dobi svoje mesto.
2. Izmerimo vlago v tleh v koreninski coni. Meri se v globini, v kateri je glavnina korenin, in po možnosti po več globinah. Kako se meritev izvede in preveri, je opisano v vodniku Spremljanje vlage v tleh in v objavi Merilnik vlage v tleh: kako preverimo, ali meritev drži?. Površinska plast je za to ugotavljanje nezanesljiva, ker se najhitreje posuši.
3. Izmerimo temperaturo v sestoju. Meri se med rastlinami, v višini, v kateri so občutljivi deli rastline, in na tisti strani enote, ki je najbolj izpostavljena. Temperatura zraka v senci pomeni drugo stvar in o razmerah v posevku pove malo.
4. Zabeležimo čas in kraj znakov. Zapiše se dan, ura oziroma del dneva in del rastline, na katerem se je znak pokazal; ugotavljanje razlike med obema omejitvama je v veliki meri ugotavljanje, kdaj in kje se znak pojavi.
5. Preverimo, ali se rastlina opomore. Če se rastlina po koncu dneva ali ponoči povrne in naslednji dan spet uvene, je to znak, da ji čez dan vode zmanjka; če se ne povrne več, se ugotavlja, do katere globine je tla še zalita.
6. Preverimo, kaj je bilo v vremenu. Ugotovitev se dopolni s tem, kaj se je na enoti zgodilo v dneh pred meritvijo. Dogodek, ki mu sledi pojav, je drugačen podatek od stanja, ki se poglablja več dni zapored.
7. Primerjamo z drugim delom enote. Če je na enoti del z globljimi tlemi, z večjo zalogo vode ali z drugačno lego, se meritvi ponovita tam. Razlika med deloma je najbolj uporaben podatek, ker pokaže, katera omejitev si dela razliko.
8. Zapišemo in ponovimo. Meritvi, znaki, ugotovitev in ukrep se zapišejo; ugotavljanje se ponovi med trajanjem razmer, ker se razmerje med obema omejitvama med rastno dobo spreminja.

Znaki, ki jih je mogoče zamenjati

Noben znak sam ni zanesljiva ugotovitev. Če se znak pojavi ob hkratnem pomanjkanju vode in visoki temperaturi – kar je v poletnih razmerah pogosto – se omejitve ne izključujeta; zapišeta se obe in ukrep se izbere za tisto, ki jo je mogoče odpraviti, za drugo pa se poišče zaščita.

Kaj zabeležimo

Zapis je tisti del postopka, ki ugotovitev spremeni v podatek za naslednjič:

• datum in mesto meritve vlage, globino meritve in izid;
• datum in mesto meritve temperature v sestoju ter izid;
• razvojno fazo posevka ob meritvi;
• znak, ki je bil viden, na katerem delu rastline in kdaj v dnevu;
• ali se je rastlina opomogla in kdaj;
• vremenski potek pred meritvijo, kolikor je znan;
• ugotovitev, katera omejitev prevladuje, in ukrep z razlogom;
• izid po ukrepu na istih mestih.

Primerjava med enotami in med sezonami je mogoča le, če sta način meritve in čas meritve enaka. Vodnik o prilagajanju to izrecno zahteva, ker razlika v pridelku brez tega ne pove, ali je vzrok v ukrepu ali v vremenu.

Česa postopek ne pokaže

• Kdaj je treba ukrepati. Postopek pove, katera omejitev prevladuje; meje, pri kateri je ukrep nujen, ne navaja, ker zanjo ni preverjenega vira.
• Kolikšna je izguba. Izguba se ugotavlja po dogodku, z meritvijo po enotah; iz same uvelosti se je ne da izračunati.
• Kaj zmore posamezna sorta. Podatek o tem, kako vročino ali pomanjkanje vode prenaša sorta, je treba pridobiti ločeno; ta objava ga ne navaja.
• Ali je vzrok res eden od obeh. Podoben videz imajo tudi pomanjkanje hranil, poškodba korenin in bolezni; če meritev ni jasna, je treba nadaljevati z izločanjem vzrokov, kot je opisano pri težavi Rumenenje listov.
• Kaj se dogaja v tleh. Če voda na enoti zastaja, uvelost ne pomeni pomanjkanja, ampak nasprotno; to se preveri s postopkom iz objave Zakaj v tleh zastaja voda: kako to preverimo?.

Pogoste napake

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Vlage v tleh, temperature v sestoju in trajanja, pri katerih nastane izguba, nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Razlik po kulturah ne opisujemo. Kako se omejitvi kažeta pri koruzi, krompirju in paradižniku, je v objavi opisano le s skupnimi načeli; razlike po kulturah bi zahtevale vire, ki jih nimamo.
• Naprave za merjenje temperature v sestoju niso opisane. Objava pove, kaj se meri in kje, ne pa, s katero napravo in kako se meritev preveri; to bi zahtevalo lasten postopek s pogoji.
• Vira o odzivu rastlin na sušo in vročino v repozitoriju ni. Zato objava ne navaja nobenega vira in se opira na vodnik o prilagajanju suši in vročini ter na postopka spremljanja vlage v tleh.

Pogosta vprašanja

Ali ni dovolj, da pogledam posevek in vidim, da je uvel?

Uvelost sama ne pove, kaj jo je povzročilo. Rastlina uvene tudi zaradi vročine ob dovolj vode v tleh in zaradi pomanjkanja vode ob zmerni temperaturi, videz pa je lahko podoben. Zato se uvelost bere skupaj z meritvijo vlage v koreninski coni in s tem, kdaj se rastlina opomore. Brez meritve ostane ugibanje, ukrep pa se izbere po občutku – in ob nepravem vzroku ne pomaga.

Kaj pomeni, če se rastline ponoči opomorejo in čez dan spet uvenejo?

To kaže na pomanjkanje vode v koreninski coni, ker rastlina čez dan izgublja več vode, kot je prejme, ponoči pa jo iz vlažnejših plasti še dobi. Znak velja le, dokler je izguba vračljiva; ko se rastlina ne opomore več, je stanje hujše. Zato se ob tem znaku izmeri vlaga po globinah in ugotovi, do katere globine je tla še preskrbljena z vodo.

Ali vročino prepoznam po tem, da listi ovenejo opoldne?

Opoldansko uvenelost imata oba pojava, zato sama po sebi ne zadošča. Na vročino kažejo znaki, ki so vezani na izpostavljene dele rastline in na čas dogodka – na primer poškodbe na soncu obrnjeni strani, na plodovih in na cvetovih, ter pojav po dneh z visoko temperaturo, tudi kadar je vlaga v tleh zadostna. Meritev v sestoju pove, kakšni so bili pogoji v rastlinah, ne le v senci, kjer se meri temperatura zraka.

Sorodne težave

• Rumenenje listov
• Zastajanje vode v tleh

Naslednje opravilo

Ko je ugotovljeno, katera omejitev prevladuje, se izbere ukrep iz ustrezne skupine: pri pomanjkanju vode namakanje po meritvi vlage v koreninski coni, pri vročini senčenje, prekrivanje in prezračevanje. Če se izkaže, da trpita obe, se ukrepa ne seštevata po naključju: najprej se odpravi tisto, kar je mogoče odpraviti z vodo, nato se posevek zaščiti pred vročino. Izid in razlog se zapišeta, da je odločitev mogoče presojati ob oceni po dogodku.