Preskoči na vsebino
Pridelava.si Znanje za uspešno pridelavo. Koledar
Meni

Skorja na tleh

Zgornji sloj tal se po dežju sprime v tanko, trdo skorjo, ki ovira vznik in rast. Znaki, možni vzroki s preverjanjem in ukrepi: priprava tal, organska snov, pokrov površine in pravočasno prebijanje skorje.

Avtor: ni določen – uredništvo Objavljeno: Strokovni pregled: ni opravljen Jezikovni pregled: ni evidentiran

Stanje vsebine: Ta stran opisuje možne vzroke in ukrepe, ne postavlja diagnoze. Vsebina še ni strokovno pregledana.

Kaj v tej vsebini še ni pripravljeno:

  • Noben vir za to težavo še ni bil preverjen; zato so v tem zapisu opisani znaki, možni vzroki in ukrepi, ne pa vrednosti (debeline skorje, globine prebijanja, roki).
  • Kdaj skorjo prebije že vznik sam in kdaj je treba ukrepati – manjka preverjen vir s pogoji, ki bi upošteval kulturo, tip tal in vreme.
  • Učinek posameznih orodij in načinov prebijanja skorje po kulturah in razvojnih fazah – manjka vir z meritvami.
  • Učinek zastirk in organskih snovi na nastanek skorje v slovenskih razmerah – manjka preverjen vir.

Znaki

Našteto je tisto, kar je mogoče opaziti ali izmeriti. Znaki sami ne povedo vzroka; zato se vsak od njih uporabi pri preverjanju vzrokov v naslednjem delu.

  • Zgornji sloj tal je po dežju sprijet; ob dotiku se lupi v ploščicah in pod njim je včasih mogoče čutiti vlažnejšo, neporavnano plast.
  • Vznik je neizenačen: rastline manjkajo v pasovih ali po posameznih delih parcele, drugod pa so vzniknile.
  • Rastline, ki so vzniknile, so včasih ukrivljene, zasukane ali zarasle s prstjo, ker so skorjo prebijale.
  • Voda po močnem dežju po površini odteka ali zastaja, namesto da bi pronicala v tla.
  • Skorja se pojavi predvsem na delih parcele s prašno, drobno pripravljeno površino in brez pokrova; na delih z zastirko ali z več rastlinskimi ostanki je pogosto ni.

Možni vzroki in kako jih preverimo

Vzroke je treba izločati po vrsti, ne ugibati. Pri vsakem je zapisano, kaj naredimo, da ga potrdimo ali izključimo.

Močan dež na prašno in gladko pripravljeno površino

Kako preverimo: Primerja se čas močnega dežja s časom setve ali sajenja in s stanjem površine ob dežju. Če je površina ob nalivu gladka in drobna, je sprimanje verjetnejše; sledi dežja na površini so vidne še nekaj dni.

Priprava tal, ki pusti površino preveč drobno in gladko

Kako preverimo: Pregleda se kakovost priprave: ali je površina presejana v drobno strukturo brez hrapavosti in ostankov. Hrapava površina z ostanki razbije udarec dežja, gladka pa se sprime.

Premalo organske snovi v tleh

Kako preverimo: Preveri se podatek o organski snovi iz analize tal in kako pogosto se vračajo organski viri. Kjer je organske snovi malo, so tla bolj nagnjena k sprimljanju in k zbitosti.

Obdelava in prehodi strojev po mokrih tleh

Kako preverimo: Pregledajo se sledi koles, zglajeni deli in čas obdelave glede na vlažnost tal. Obdelava mokrih tal poravna in zbije površino, zato se po njej skorja naredi hitreje.

Gola površina brez pokrova v obdobju vznika

Kako preverimo: Preveri se, ali je bila površina med vznikom nepokrita. Na golih tleh dež udarja neposredno v površino; zastirka ali rastlinski ostanki ta udarec ublažijo.

Vrsta oziroma sestava tal (delež drobnih delcev)

Kako preverimo: Preverita se opis tal in sestava iz analize tal. Tla z več drobnih delcev se sprimejo pogosteje kot peščena in strukturna tla.

Ukrepi in kdaj jih izvedemo

Ukrep je smiseln šele, ko je vzrok vsaj verjeten. Pri vsakem ukrepu je zapisano, kdaj ga izvedemo oziroma kdaj ni več smiseln.

Skorja se prebije, dokler je posevek še majhen in dokler rastline še niso poškodovane.

Kdaj: Takoj, ko se po dežju pokaže in ko je površina toliko suha, da se ob prehodu ne zgladi znova.

Opomba: Orodje in globina prebijanja sta odvisna od kulture in razvojne faze; v tem zapisu ju ne navajamo, ker zanju ni preverjenega vira.

Površina se po setvi ali sajenju ne pušča gladka in prašna; ostanki in hrapavost na površini so namerni.

Kdaj: Ob pripravi tal, ob setvi in pri sajenju.

Organska snov se vrača v tla, ker izboljšuje strukturo zgornjega sloja.

Kdaj: Ob načrtovanju gnojenja in kolobarja, več let zapored.

Opomba: Količina in vrsta organskega vira se določita iz analize tal in iz vira, ki navaja pogoje; ta zapis jih ne navaja.

Tla se obdelujejo le, ko niso premočena, in število prehodov stroja se zmanjša.

Kdaj: Pri vsakem opravilu med pripravo tal in med rastno dobo.

Površina se pokrije z zastirko ali z rastlinskimi ostanki, kjer kultura in namen to dopuščata.

Kdaj: Ob setvi ali sajenju; pri kulturah, ki se sejejo na golo površino, ukrep ni mogoč.

Površina se po vsakem močnem dežju pregleda, stanje pa se zapiše.

Kdaj: V obdobju vznika in začetne rasti, ko je posevek na skorjo najbolj občutljiv.

Prizadete kulture

Težava je opisana za kulture, pri katerih je bila opažena. Ukrepi se med kulturami razlikujejo, zato si preberite tudi vodič po kulturi.

Nujnost ukrepanja

Ukrep

Ukrep je treba načrtovati in ga izvesti v ustreznem času, preden se stanje utrdi.

Opozorilo o veljavnosti ukrepov. Navedeni ukrepi veljajo pod pogoji, ki so zapisani pri ukrepu: za določeno kulturo, razvojno fazo, stanje tal in vreme. Prenos na druge razmere ni samoumeven. Če se pogoji v času branja ne ujemajo z opisanimi, je treba ukrep ponovno presoditi.

Fitofarmacevtska sredstva. Pri uporabi FFS je treba pred vsakim tretiranjem preveriti aktualne uradne podatke: ali je sredstvo v Republiki Sloveniji registrirano za to kulturo in tega škodljivega organizma, kakšen odmerek je dovoljen, kakšna je karenca in kateri pogoji veljajo za nanos. Registracije, odmerki in karence se spreminjajo, zato jih v tem zapisu ne navajamo in jih ni dovoljeno prevzeti iz tega besedila.

Zakaj skorja ni le videz površine

Skorja nastane, ko dež razbije zgornje zrna tal in jih sprime v tanko plast. Ta plast je lahko za vznik in za začetno rast hujša od suše, ker deluje kot pokrov:

  • ovira vznik. Rastlina, ki bi morala prodreti na površino, se ustavi pod skorjo ali se ob njej ukrivi;
  • ovira korenine in zračenje. Skozi sprijeto plast pronica manj vode in zraka, zato korenine v zgornjem sloju rastejo slabše;
  • pospeši odtekanje. Voda po površini odteka in zastaja, namesto da bi se shranila v tleh;
  • dela razlike znotraj parcele. Skorja se ne pojavi povsod enako, zato se neizenačen vznik, ki se začne z njo, pozneje ne popravi sam.

Zato je smiselno stanje površine pregledati takoj po močnem dežju v obdobju vznika, ne šele takrat, ko so prazna mesta že vidna.

Kaj pomeni vzorec na površini

Vzorec pove, kje iskati vzrok in kje ukrepati:

  • skorja po celotni parceli kaže na močan dež na enotno pripravljeno površino;
  • skorja v pasovih po prehodih strojev kaže na zglajeno in zbito površino, ki se sprime prej;
  • skorja na delih brez zastirke kaže, da pokrov površine manjka, ne pa da so tla slaba;
  • skorja, ki se ponovi po vsakem dežju, kaže na stanje zgornjega sloja tal (struktura, organska snov) in ne na posamezen vremenski dogodek.

Preventiva: hrapava površina, organska snov, pokrov

Najzanesljivejši ukrep je tisti, po katerem skorja ne nastane ali nastane tanjša:

  1. Priprava tal. Površina naj ostane rahlo hrapava in z ostanki; preveč drobna, presejana površina je bolj izpostavljena sprimljanju.
  2. Organska snov. Vračanje organskih virov izboljšuje strukturo zgornjega sloja, zato se načrtuje dolgoročno, ne v enem letu.
  3. Pokrov površine. Zastirka ali rastlinski ostanki ublažijo udarec dežja; kjer kultura in namen to dopuščata, je to najbolj neposreden ukrep.
  4. Čim manj prehodov po mokrih tleh. Vsak prehod po premočenih tleh zgladi in zbije površino; zato se opravila načrtujejo takrat, ko so tla dovolj nosilna.

Kaj storiti, ko je skorja že nastala

  1. Pregledati, ali so rastline pod skorjo še žive. Skorja se odgrne na več mestih in pregleda seme oziroma rastline pod njo.
  2. Prebiti skorjo pravočasno. To je treba storiti, dokler je posevek majhen in dokler rastline niso poškodovane; prehodi po zglajeni površini pa naj bodo čim lažji, da je ne zgladijo znova.
  3. Zapisati pojav, datum in del parcele. Brez zapisa se naslednjič isto pripiše vremenu, čeprav je vzrok lahko priprava tal ali prehod stroja po mokrem.

Viri

Viri za to vsebino še niso navedeni. Trditev brez vira v tej vsebini ne sme biti.

Kako nastaja vsebina, kako beremo vire in kako se popravljajo napake, opisuje stran Uredništvo.

Prikazano 18. 09. 2026 ob gradnji strani.