Organski viri hranil: kako jih upoštevamo?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za vnos organskih virov na lastno pridelovalno površino: hlevski gnoj, kompost in rastlinske ostanke. Predelava teh materialov v izdelek za prodajo sodi na drug portal in je ta objava ne obravnava.
• Predpostavlja, da sta znana potreba kulture po hranilih in stanje v tleh iz analize. Brez teh podatkov organskega vira ni mogoče vpisati v načrt, ker ni s čim primerjati njegovega prispevka.
• Predpostavlja, da so podatki o viru zabeleženi (vrsta, izvor, količina, datum in način vnosa). Vir, ki ni zabeležen, se v načrtu obravnava kot neznan in se ne sme prišteti kot znana količina hranil.
• Objavljeni koeficienti razpoložljivosti hranil iz organskih virov v tem repozitoriju niso preverjeni z virom, zato jih objava ne navaja; opisuje postopek, po katerem se prispevek prizna in zapiše.
• Urejanje vnosa organskih snovi v tla (obremenitve, območja z omejitvami, higienske in karantenske zahteve) je stvar predpisov; objava jih ne navaja, ker niso bili preverjeni.

Glavni vodič: vsebinski vodnik Analiza tal in načrt gnojenja Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj je račun pri organskem viru drugačen

Hranila v hlevskem gnoju, kompostu in rastlinskih ostankih so vezana v organski snovi. Rastlina jih ne more sprejeti takšnih, kakršna so; sprejme jih šele, ko mikroorganizmi organsko snov razgradijo. Zato velja dvoje:

• prispevek ni takojšen – del hranil se sprosti v sezoni vnosa, del pozneje;
• prispevek ni popoln – del organske snovi se vgradi v tla in se v obravnavani sezoni ne sprosti, del pa se lahko izgubi.

Iz tega sledi razlika, ki jo je treba razumeti, preden se vir vpiše v načrt: pri mineralnem gnojilu je količina hranila odvisna od sestave gnojila, pri organskem viru pa še od tega, koliko tega hranila bo v obravnavani sezoni sploh na voljo. Zato se pri organskem viru ne more uporabiti isti račun kot pri mineralnem, čeprav je vrstni red korakov enak.

Kaj zabeležimo o viru, preden ga vpišemo v načrt

Brez zapisa o viru ni mogoče niti priznati prispevka niti preveriti, ali je bil priznan pravilno. Zabeleži se:

• vrsta vira – hlevski gnoj, kompost, rastlinski ostanki, mešanica;
• izvor – lastna pridelava, lastna živinoreja, kupljen material, ostanki določene kulture;
• količina – masa ali prostornina, z enoto in z navedbo, ali gre za svež ali zrel material;
• datum in način vnosa – ali je bil vir vnesen in vdelan ali le razporejen po površini;
• podatek o sestavi – analiza vira ali dokumentacija dobavitelja, če obstaja; če je ni, se to zapiše.

Zapis je pomemben tudi zaradi naslednjih sezon: kar je bilo vneseno letos, se bo sproščalo naprej, zato je treba v načrtu vedeti, kaj je bilo vneseno prej.

Postopek v korakih

1. Zberemo podatke o viru. Vrsta, izvor, količina, datum in način vnosa ter podatek o sestavi.
2. Ugotovimo sestavo. Iz analize organskega vira ali iz dokumentacije dobavitelja. Če podatka ni, se to zapiše in prispevek se prizna previdno; sestave se ne ugiba po videzu ali vonju.
3. Določimo, katero hranilo nas zanima. Najbolj negotov je prispevek dušika, ker je vezan na razgradnjo organske snovi in na razmere v tleh; zato se zanj prizna najmanj.
4. Priznamo le del prispevka. V načrt se vpiše tisti del, ki je rastlini na voljo v obravnavani sezoni. Preostanek se ne šteje dvakrat: bodisi se upošteva v naslednjih sezonah bodisi se ne šteje.
5. Povečamo razpoložljivo hranilo v tleh. Račun iz vodnika o analizi tal se spremeni samo v drugem koraku: razpoložljivemu hranilu iz izvida se prišteje priznani prispevek vira.
6. Izračunamo primanjkljaj in šele nato količino gnojila. Razlika med potrebo kulture in povečanim razpoložljivim hranilom je primanjkljaj; količina gnojila je primanjkljaj, deljen z deležem hranila v izbranem gnojilu.
7. Preverimo in zapišemo. Po vnosu se z analizo tal preveri, koliko od vnesenega je že prišlo v razpoložljivo obliko, in zabeleži se odziv kulture. Oboje je podlaga za naslednjo sezono.

Kaj pri tem ostaja neznano

Postopek je mogoče izpeljati dosledno, tudi kadar vrednosti ni. Takrat velja:

• zapiše se, česa ne vemo – „sestava vira ni znana“ ali „delež razpoložljivosti ni preverjen“ je pošten podatek in je boljši od številke, izmišljene za potrebe načrta;
• prispevek se prizna previdno – če je negotovost velika, se prizna manj, ne več; morebitno pomanjkanje je mogoče odpraviti pozneje, preveč vnesenega dušika pa se ne da odvzeti;
• rezultat se preveri na posevku in v tleh – ali se rast razlikuje od pričakovane in kaj pokaže naslednja analiza tal na isti enoti;
• primerja se enaka stvar z enako stvarjo – del parcele z enakim vnosom, drugo leto z enakim postopkom. Primerjava dveh različnih delov parcele ali dveh različnih virov ne pove, kaj je delovalo.

Pogoste napake

Kaj storimo z izidom

Rezultat postopka ni le številka v načrtu, ampak zapis, ki se obnavlja:

1. Načrt gnojenja se dopolni s priznanim prispevkom in z navedbo, od kod podatek izhaja.
2. Vnos se zabeleži po parcelah in enotah, ker se razlike med deli parcele pokažejo šele po več sezonah.
3. Odziv kulture se zapiše ob enakih opravilih (enaka kultura, enak namen), da je primerjava z naslednjim letom mogoča.
4. Če se pomanjkanje kljub priznanemu prispevku pokaže, se najprej preveri, ali je bil prispevek precenjen ali je vzrok drugje (zbitost tal, vlaga, bolezni); en znak ni diagnoza.
5. Če se vir ponavlja vsako leto, se prispevek iz prejšnjih let vodi ločeno od letošnjega, sicer se hranila postopoma štejejo preveč.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene vrednosti o razpoložljivosti ni v besedilu. Koeficientov za posamezne vire, pretvorb med maso vira in količino hranil ter mejnih vrednosti nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Analitskega postopka za organski vir ta objava ne opisuje. Kje in kako se odvzame vzorec ter kako se izvid razloži, ostaja odprto, ker zanj ni preverjenega vira.
• Predpisov o vnosu organskih snovi v tla ne navajamo. Ker jih nismo preverili, objava ne pove niti, katere omejitve veljajo, niti katerih evidenc ni treba voditi.
• Vira o uporabi organskih virov v repozitoriju ni. Zato objava ne navaja nobenega vira in se opira na postopek iz vodnika Analiza tal in načrt gnojenja.

Pogosta vprašanja

Ali se hranila iz gnoja štejejo v celoti?

Ne. V načrt se vpiše samo del, ki je rastlini na voljo v obravnavani sezoni; kolikšen je ta del, je odvisno od vrste in zrelosti vira, njegove sestave, časa in načina vnosa, tal in vremena. Ta objava deleža ne navaja, ker zanj ni preverjenega vira. Pomembno pa je, da se preostanek upošteva dosledno: če se celoten vnos šteje že v prvem letu, se hranila štejejo dvakrat, ko se sproščajo še v naslednjih sezonah.

Ali lahko sestavo vira ugotovim sam?

Grobo oceno je mogoče dobiti iz vrste vira in načina skladiščenja, vendar ocena po videzu ali vonju ni podatek, na katerega bi bilo mogoče vezati načrt. Podatka o sestavi sta dva: analiza organskega vira in dokumentacija dobavitelja za kupljeni material. Če nobenega ni, se v načrtu zapiše, da sestava ni znana, in prispevek se prizna previdno; nasprotno bi pomenilo sklepanje o številki, ki je ne poznamo.

Kdaj se organski vir vključi v načrt gnojenja?

Pred vnosom, ne po njem: načrt se sestavi vnaprej, da se ve, koliko mineralnega gnojila je glede na priznani prispevek še potrebno. Pri tem je treba upoštevati tudi čas vnosa, ker ima vpliv na to, kdaj so hranila rastlini na voljo. Zapis ostane del načrta tudi v naslednji sezoni, dokler se prispevek izteka, sicer se vnos pozabi in se v računu izgubi.

Naslednje opravilo

Zapišite, kateri vir je bil vnesen, v kakšni količini, kdaj in kako, nato pa ugotovite njegovo sestavo iz analize ali iz podatkov dobavitelja in v načrt gnojenja vpišite le priznani del prispevka. Po vnosu preverite stanje v tleh z analizo in odziv kulture zabeležite za naslednjo sezono. Postopek računa (potreba, razpoložljivo hranilo, primanjkljaj, količina gnojila) je opisan v vodniku Analiza tal in načrt gnojenja; razlika med količino hranila in količino gnojila je razložena v slovarju pod izrazom Dognojevanje.