Dosežena gostota posevka: kako jo izmerimo na njivi?

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za posevke, posejane v vrstah, kjer je razmik med vrstama znan in ga je na njivi mogoče izmeriti: koruza, pšenica, čebula iz neposredne setve in podobno.
• Pri posevkih brez ločljivih vrst (na primer gosta setev za zeleno gnojenje ali za rezanje) ta postopek ne velja; gostota se tam presoja drugače, takega postopka pa ta objava ne navaja.
• Pri presajanih posevkih (paradižnik, solata, česen) o gostoti odloči sajenje, zato je število posajenih rastlin izhodišče meritve in ne vznik. Meritev po vzniku je pri njih smiselna le za ugotavljanje izpadov.
• Pri pšenici se šteje po razraščanju, ne ob vzniku, ker posevek manjkajoče rastline do neke mere nadomesti s poganjki. Pri koruzi se šteje vznikle rastline, ker takega nadomeščanja ni.
• Številk objava ne navaja. Velikost merjene enote, število mest, pogostnost merjenja in mejna razlika med načrtovano in doseženo gostoto v repozitoriju nimajo preverjenega vira, zato so zapisane v razdelku o tem, kar še ni pripravljeno.

Glavni vodič: tehnologija Uravnavanje gostote posevka Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Načrtovana gostota in dosežena gostota nista isto

Vodnik Uravnavanje gostote posevka loči geometrijsko kapaciteto površine od agronomskega priporočila za gostoto: kapaciteta pove, koliko rastlin se pri določenem razmiku na površino postavi, priporočilo pa, koliko jih je glede na kulturo, sorto, namen pridelka in razmere smiselno imeti. Meritev po vzniku doda tretji podatek: koliko rastlin je na njivi res in kako enakomerno so razporejene.

Ta tretji podatek je edini, ki je izmerjen. Načrtovana gostota je odločitev, dosežena pa je izid razmer: kakovosti semena, priprave setvišča, vlage v setveni plasti, globine setve, nastavitve stroja in dela plevelov ter škodljivcev. Zato meritev ne služi le preverjanju, ali je bila odločitev prava: pokaže tudi, ali je bila izvedena tako, kot je bila načrtovana, in kje na parceli odstopa.

Kaj mora biti določeno pred meritvijo

Meritev je primerljiva le, če so pred začetkom določeni štirje podatki:

• merjena enota – dolžina vrste, ki jo bomo na vsakem mestu prešli in prešteli, in pravilo, kaj se šteje kot rastlina (normalno razvita rastlina, ne klica brez korenine in ne rastlina, ki je videti propadla);
• razmik med vrstama – izmeri se na njivi in ne prevzame iz načrta, ker se stroj lahko nastavi drugače, kot je bilo načrtovano; iz njega se izračuna površina, na kateri so bile rastline preštete;
• mesta meritve – določena vnaprej in razporejena po delih parcele, ne izbrana med ogledom po tem, kje je posevek videti najbolje ali najslabše;
• razvojno obdobje meritve – določeno vnaprej in za vse dele parcele enako, ker gostota, merjena ob vzniku, in gostota, merjena po razraščanju, nista primerljivi.

Če teh podatkov ni, meritev ni meritev, ampak vtis. Zapis merjenih mest in razmika je tudi pogoj za to, da se meritev v naslednji sezoni ponovi na enak način.

Kako se meritev izvede, korak za korakom

• Izmerimo razmik med vrstama. Na več mestih parcele se izmeri razdalja med sredinama sosednjih vrst. Če se razmik po parceli spreminja, se to zabeleži, ker izračun s povprečnim razmikom v tem primeru ni enako zanesljiv.
• Označimo mesta meritve. Mesta se določijo po delih parcele – ob robu, v sredini, na višjem in nižjem delu, na prehodih strojev – in vsako mesto se označi, da se meritev lahko ponovi. Mesta se ne izbirajo po videzu posevka; prav zato jih določimo poprej.
• Preštejemo rastline na izmerjeni dolžini vrste. Na vsakem mestu se preštejejo vse rastline na izmerjeni dolžini vrste. Šteje se v vrsti in ne po površini, ker je v vrsti oko natančnejše in je meritev mogoče ponoviti.
• Preračunamo na enoto površine. Število preštetih rastlin se deli s površino, na kateri so bile preštete; površino da zmnožek izmerjene dolžine vrste in izmerjenega razmika med vrstama. Tako dobljeno število rastlin na enoto površine se primerja z načrtovano gostoto. Izračun je pretvorba meritve in ne odločitev o gostoti.
• Zapišemo izid vsakega mesta posebej. Povprečje vseh mest se izračuna šele na koncu, iz zapisanih izidov. Če se izidi med deli parcele očitno razlikujejo, je razlika med deli pomembnejša od povprečja, zato se zapiše po delih.
• Ponovimo meritev ob koncu obdobja rasti. Če se gostota zaradi izpadov po meritvi še spreminja, ponovitev pokaže, ali je bila izguba dokončna. Ponovitev mora potekati na istih mestih in na enak način kot prva.

Kaj meritev pove in česa ne

Meritev pove koliko rastlin je na enoto površine, kako izenačena je gostota po parceli in kje so izpadi največji. Iz ponovitve po določenem času pove tudi, ali se izpad še povečuje.

Česa meritev ne pove:

• ali je bila načrtovana gostota prava – to se pokaže ob pridelku in kakovosti, skupaj z razmerami v sezoni;
• zakaj je rastlin manj – meritev pokaže, kje jih manjka, ne pa, ali je vzrok v semenu, v tleh, v vodi, v globini setve ali v škodljivcih. Vzroke je treba izločati po vrsti, kot jih navaja težava Neenakomeren vznik;
• kaj bo iz tega posevka – izmerjena gostota je eden od pogojev pridelka, ne njegova napoved. Zato se ob meritvi zapišejo tudi razmere, ker brez njih razlike v pridelku med sezonama ni mogoče pripisati gostoti.

Kdaj šteti: ob vzniku ali po razraščanju

Izbira trenutka meritve ni poljubna, ker se pri nekaterih kulturah število rastlin na enoto površine po vzniku še spremeni:

• Posevki, ki se razraščajo (na primer pšenica), manjkajoče rastline do neke mere nadomestijo s poganjki. Če bi jih šteli ob vzniku, bi bila izmerjena gostota nižja od tiste, ki bo v posevku vztrajala pozneje. Pri njih se šteje po razraščanju, vodič po kulturi pa opozarja, da tudi razraščanje ni neomejeno.
• Posevki, ki se ne razraščajo (na primer koruza), razlike ne nadomestijo. Pri njih velja pravilo obratno: šteje se vznikle rastline, ker praznina v vrsti ostane do spravila in je vsaka odločitev o nadomestitvi odvisna prav od tega števila.
• Presajeni posevki dobijo gostoto ob sajenju. Tam se prešteje posajene rastline, pozneje pa se meri le izpad, ker o gostoti ne odloča vznik, ampak sajenje.

Kjer vodič po kulturi navaja, kdaj je gostoto smiselno preveriti, se ta objava ravna po njem; kjer tega ne navaja, se obdobje določi vnaprej in zapiše, da je meritev ponovljiva.

Kaj zapišemo in kako primerjamo med sezonami

Zapis je tisto, kar meritev spremeni iz opažanja v podatek. Zapišejo se:

• načrtovana gostota in podatek, od kod izhaja (priporočilo z virom ali lastna odločitev);
• izmerjeni razmik med vrstama in mesta meritve, ker brez tega meritve ni mogoče ponoviti;
• število rastlin po posameznih mestih in izračunana gostota na enoto površine;
• razvojno obdobje meritve in datum;
• razmere v sezoni – izpad zaradi skorje, vode, plevelov ali škodljivcev ter vsak ukrep, ki je bil izveden;
• pridelek in kakovost po delih parcele, ker se šele iz tega vidi, ali je gostota vplivala na izid.

Primerjava med sezonama je mogoča le, če je meritev opravljena na enak način in ob enakem razvojnem obdobju. Dve meritvi, opravljeni ob različnem času ali na različno dolgih odsekih vrste, nista primerljivi, tudi če sta izmerjeni števili različni.

Kaj storimo, če je gostota pod načrtom

Izmerjena gostota, nižja od načrtovane, je najprej podatek o izvedbi, ne dokaz o vzroku. Vrstni red ravnanja je zato ta:

1. Zapiše se razlika po delih parcele in ob njej razmere, v katerih je nastala.
2. Izločijo se vzroki po vrsti – globina in stik semena s tlemi, nastavitev stroja, vlaga v setveni plasti, skorja, pleveli, škodljivci, kakovost partije semena. Postopek izločanja je opisan pri težavi Neenakomeren vznik.
3. Primerja se z izidom preizkusa kalivosti. Če je vznik slab po celotni parceli enakomerno, je partija prvi sum; postopek preizkusa je opisan v objavi Kalivost semena: kako jo preverimo pred setvijo.
4. Odloči se o dopolnitvi posevka – ali, pri presajanih posevkih, o dosajanju. Kdaj je dopolnjevanje sploh smiselno, je odvisno od kulture in od časa, ki do konca sezone še ostane, zato se odločitev zapiše z razlogom, tudi kadar se ukrepa ne izvede.

Če je gostota po delih parcele zelo neizenačena, ima to posledice dlje od tega posevka: neizenačeno dozorevanje oteži določitev roka spravila, neizenačen pridelek pa oteži primerjavo sezon. Zato se razlika zapiše tudi, kadar se v tekoči sezoni ne ukrepa.

Povezava

• Odločitev o gostoti, geometrijska kapaciteta površine in izbira razmika so opisani v vodniku Uravnavanje gostote posevka.
• Vzroke neizenačnega vznika in njihovo izločanje obravnava težava Neenakomeren vznik.
• Preizkus kakovosti partije semena je opisan v objavi Kalivost semena: kako jo preverimo pred setvijo.
• Nastanek skorje in razpoke na površini tal sta obravnavana pri težavi Skorja na tleh, zbita tla in zastajanje vode pa v vodniku Zbitost tal.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene številke ni v besedilu. Velikost merjene enote, število mest, pogostnost merjenja in mejna razlika med načrtovano in doseženo gostoto niso navedene, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
• Izračuna z vnosnimi polji ta objava ne vsebuje. Izračun gostote iz medvrstne razdalje in razdalje v vrsti je predviden kot izračun druge faze in še ni objavljen; doslej opisani preračun iz preštetih rastlin je zato opisan kot postopek in ne kot orodje.
• Postopka za posevke brez ločljivih vrst ta objava ne navaja. Zanj v repozitoriju ni preverjenega postopka, zato je zapisan kot vrzel.

Pogosta vprašanja

Ali ena meritev na njivi zadošča?

Ne. Rastline so po njivi razporejene neenakomerno, zato eno mesto opiše to mesto in ne posevka. Meri se na več mestih in po delih parcele – ob robu, v sredini, na nižjem in na višjem delu –, izid vsakega mesta pa se zapiše posebej; šele iz njih se vidi povprečje in razlika med deli parcele. Koliko mest je dovolj, v tej objavi ne navajamo, ker za to v repozitoriju ni preverjenega vira.

Kdaj naj štejem, takoj po vzniku ali pozneje?

Odvisno od kulture. Kjer posevek izpade nadomešča z razraščanjem, na primer pri pšenici, bi štetje takoj po vzniku pokazalo premajhno gostoto, ki se pozneje popravi; tam se šteje po razraščanju. Kjer nadomeščanja ni, na primer pri koruzi, se šteje vznikle rastline, ker praznina v vrsti ostane do spravila. Pri presajanih posevkih se šteje posajene rastline, ker o gostoti odloči sajenje.

Ali je izmerjena gostota že odgovor o pridelku?

Ne. Meritev pove, koliko rastlin na enoto površine je na njivi in kje od načrta odstopa. Ali je bila načrtovana gostota za to lego, sorto in razpoložljivo vodo prava, pa se pokaže šele ob pridelku in kakovosti, zato se ob meritvi zapišejo tudi razmere v sezoni. Primerjava med sezonami je mogoča le, če je meritev vsakič opravljena na enak način in ob enakem času.

Sorodne težave

• Neizenačen vznik posevka

Naslednje opravilo

Meritev opravite ob koncu vznika, pri pšenici po razraščanju, in jo zapišite: načrtovano in doseženo gostoto, mesta meritev ter razliko po delih parcele. Če je gostota pod načrtom, preverite vzroke po vrsti, kot jih navaja težava Neenakomeren vznik, in jih primerjajte z izidom preizkusa kalivosti.