Termin setve pšenice: kako se odločimo in kaj storimo, če setev zamudi

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za pšenico, sejano na prostem, za ozimno in jaro obliko. Za posevke v zavarovanem prostoru ne velja, ker se razmere v njem določajo drugače.
• Predpostavlja, da je znana parcela, predposevek in izbrana sorta. Če sorte še ni izbrane, je to prva odločitev, ne pa termin setve, ker so zahteve sorte eno od vhodnih podatkov.
• Predpostavlja, da se stanje setvišča presoja po ogledu in po presoji nosilnosti tal, ne po videzu z avtomobila. V mokrih in zbitih tleh je poškodba pri delu večja od koristi zgodnejše setve.
• Datumov setve po območjih in legah objava ne navaja, ker za slovenske razmere ni preverjenega vira s pogoji, za katere bi veljali; prav tako ne navaja gostot, količin semena in odmerkov dušika.
• Vpliv posameznih vremenskih dogodkov po setvi (močan dež, pozna vročina, zgodnji mraz) objava obravnava po načelu, ne z mejnimi vrednostmi, ker zanje ni preverjenega vira.

Glavni vodič: kultura Pšenica Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj termin ni datum

Pšenica se v jeseni razvija toliko, kolikor ji to dopuščajo razmere, in od tega razvoja je odvisno, v kakšnem stanju vstopi v zimo. Zato je vprašanje termina v resnici vprašanje razmer: topla ali hladna tla, vlaga v setveni plasti, dolžina jeseni in vreme, ki sledi setvi.

Iz tega sledi tudi, zakaj datum sam ne pomaga. Enak datum ima na dveh parcelah različne posledice, če je ena peščena in zgodaj topla, druga pa težka in premočena; enaka parcela pa ima različne posledice v dveh letih. Termin se zato določi na parceli, koledar pa pove le, kdaj je opravilo v povprečju smiselno in kdaj ga je treba načrtovati; opravilo je opisano v vodniku po kulturi in v koledarskem zapisu za september in oktober.

Kaj preverimo pred odločitvijo

Pet podatkov, po tem vrstnem redu:

1. Stanje setvišča. Ali je površina poenotena, ali je setvena plast drobtinasta in usedla ter ali so ostanki predposevka razporejeni tako, da ovirajo delo. Kako se setvišče pripravi, opisuje vodnik Priprava tal.
2. Vlaga v setveni plasti. Preveri se na več mestih in po delih parcele, ker je razlika med deli parcele pogosta. Setev v presuho plast pomeni, da seme čaka na dež; setev v premokro pa pomeni poškodbe pri delu in zbita tla.
3. Zahteve sorte. Dolžina razvojne dobe, občutljivost na mraz in nagnjenost k poleganju so lastnosti, ki določajo, kdaj je setev še smiselna. Izbor sadilnega materiala je opisan v vodniku Priprava semena oziroma sadilnega materiala; kako se preveri kakovost partije, pa v objavi Kalivost semena: kako jo preverimo pred setvijo?.
4. Napoved za obdobje po setvi. Bistveno je, kaj se zgodi v dneh po setvi, ne samo na dan setve: močan dež lahko spraska in zbije površino, suho in toplo obdobje pa seme pusti v suhi plasti. Kako se uradna obvestila in napovedi berejo, je opisano v vodniku Prognostična obvestila.
5. Čas do konca jesenske rasti. Presodi se, koliko časa ima posevek, da vznikne in se razrašči, preden rast prenehajo nizke temperature. Ta presoja je odločilna prav pri poznih setvah.

Če katerega od podatkov ni, termina ni mogoče določiti. Takrat se zapiše, kateri podatek manjka, in setev se opravi šele, ko je znan – ali pa se sprejme odločitev z znanim tveganjem in zapiše.

Prezgodnja in prepozna setev

Prezgodnja setev. Posevek v toplih in vlažnih tleh raste, dokler mu to razmere dopuščajo: porabi vlago in hranila za listno maso, ki je pozneje ne potrebujemo, ter v zimo vstopi gost, visok in prebujen. Posledice so tanjša stebla, večje tveganje poleganja, slabše prezračen sestoj in večja izpostavljenost boleznim. Rast, ki je bila porabljena jeseni, se spomladi ne vrne.

Prepozna setev. Posevek ima premalo časa za razraščanje in ukoreninjenje, zato je v zimo slabše pripravljen: manj je poganjkov, korenine so plitvejše, posevek pa je bolj občutljiv na izmenično zmrzovanje in odtajanje ter na izsušitev. Pomembna razlika proti drugim kulturam je, da pšenica do neke mere nadomešča manjkajoče rastline z razraščanjem – zato redkejši posevek ni takoj izgubljen, a le, če ima za razraščanje dovolj časa in razmer.

Kaj je ob zamudi še mogoče prilagoditi

Ko je jasno, da setev zamuja, se odločitve pregledajo po vrstnem redu, ki ga določa to, ali jih je še mogoče spremeniti:

• Čas od priprave do setve. Vsak dan med pripravo in setvijo, ki je bil prej izgubljen, zdaj pomeni manj rastne dobe. Setvišče se zato pripravi tik pred setvijo, ne prej.
• Kakovost in usedlost setvišča. Setvišče mora biti poenoteno in usedlo; če se pripravi v premočrih tleh, se tla zbijejo in razmere za vznik se poslabšajo bolj, kot koristi zgodnejša setev.
• Globina odlaganja in stik semena s tlemi. To sta dve odločitvi, ki ju je mogoče prilagoditi stanju setvišča; vrednosti globine ta objava ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira.
• Izbor sorte. Če setev zamuja, se presodi, ali razpoložljiva sorta s svojimi zahtevami ustreza krajši rastni dobi; slednje se preveri pri viru za sorto, ne z ugibanjem.
• Načrt gostote in oskrbe. Gostota posevka se načrtuje skupaj z načrtom oskrbe in spravila, ne ločeno; kako se gostota uravnava, opisuje vodnik Uravnavanje gostote posevka.
• Prehrana. Dušik ob setvi spodbuja rast; če je posevek že prebujen, je treba načrt prehrane presoditi. Odmerki in delitev dušika glede na analizo tal v tem besedilu niso navedeni, ker za to ni preverjenega vira; kako se načrt pripravi, opisuje vodnik Analiza tal in načrt gnojenja.

Kaj zabeležimo

Zapis je edini način, da se pozneje ve, kaj je bilo odločeno in v kakšnih razmerah:

• datum setve, globina, dosežena gostota in uporabljena sorta;
• stanje setvišča in vlaga v setveni plasti ob setvi;
• vreme v dneh po setvi (dež, suša, veter, temperature);
• opažanja o vzniku in razraščanju po delih parcele;
• vsi posegi, ki so bili opravljeni pozneje (okopavanje, gnojenje, varstvo);
• izid: ali je posevek šel v zimo razvit, prebujen ali zaostal.

Iz zapisa se prihodnjo jesen ne prepisuje datum, ampak se ponovno presodijo razmere – in iz tega nastane izkušnja, ki je lastna tej parceli.

Kaj ta objava ne navaja

Objave ni mogoče uporabiti kot koledar: v njej ni datumov setve po območjih in legah, ni gostot, ni količin semena, ni globin in ni odmerkov dušika. Zanje v repozitoriju ni preverjenega vira, ki bi vrednosti določil skupaj s pogoji. Vrednosti, ki veljajo za povprečje velikega območja ali za drugo kulturo, se na našo parcelo ne prenašajo.

Prav tako objava ne navaja mejnih vrednosti za presojo, ali je posevek pred zimo prebujen, in ne ocenjuje izgube pridelka zaradi prezgodnje ali prepozne setve. Za oboje bi bile potrebne meritve v slovenskih razmerah, ki jih v repozitoriju ni.

Vire, ki bi te vrednosti zaprli, je treba preveriti pri primarnem viru: v strokovnih smernicah pristojne slovenske strokovne ustanove, v uradnem razvidu sort in v podatkih javne agrometeorološke službe za napovedi.

Pogoste napake

Povezava

Vodič po kulturi Pšenica opisuje zahteve, termin, gostoto, prehrano, varstvo, spravilo in shranjevanje; ta objava obravnava le odločitev o terminu setve in ravnanje ob zamudi.

Splošni postopek priprave setvišča je v vodniku Priprava tal, načrt gostote v Uravnavanju gostote posevka, vpliv predposevka pa v vodniku Kolobar. Presojo, ali tla prenesejo prehod stroja, opisuje objava Kdaj smemo na njivo: kako preverimo nosilnost tal.

Kaj se po setvi spremlja in preverja, opisuje koledarski zapis za september in oktober (Koledar pridelave); kako se presoja zrelost in spravilo, pa vodnik Določanje zrelosti in spravilo.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Termin setve po območjih in legah: v repozitoriju ni preverjenega vira s pogoji, zato datumov ni.
• Gostota setve in količina semena po obliki in sorti: manjka vir s pogoji.
• Globina odlaganja glede na stanje setvišča in čas setve: vrednosti niso preverjene.
• Mejne vrednosti za prebujen posevek pred zimo in ravnanje z njim: manjka preverjen vir.
• Odmerki dušika po razvojnih fazah: zahtevajo analizo tal in podatek o predposevku, vir pa ni preverjen.
• Izguba pridelka zaradi prezgodnje ali prepozne setve: meritve za slovenske razmere v repozitoriju niso zbrane.

Ko bodo viri preverjeni, se vsebina dopolni; do takrat se te vrednosti ne navajajo.

Pogosta vprašanja

Ali pšenico sejem po koledarju ali po stanju parcele?

Po stanju parcele. Koledar pove, kdaj je opravilo v povprečju smiselno in kdaj ga je treba načrtovati, ne more pa poznati vlage v vaši setveni plasti, stanja vašega setvišča in napovedi za dneve po setvi. Zato je mesec orientacija, sprožilec pa so ti podatki. Enak mesec ima na različnih parcelah različne posledice – to je razlika, ki je koledar ne vidi.

Kaj se zgodi, če pšenico sejemo prezgodaj?

Posevek v pretoplih in dovolj vlažnih tleh porabi vlago in hranila za rast, ki je pred zimo ne potrebujemo, in v zimo vstopi pregost in prebujen. Tak posevek je bolj izpostavljen poleganju in boleznim, njegova rast pa je neizenačena. Napake ni mogoče odpraviti pozneje v celoti, zato se ob zgodnji setvi vsaj zapiše stanje in rast posevka, da se pri naslednji setvi primerja.

Kaj storimo, če setev zamudi?

Najprej se ugotovi, koliko rastne dobe do zime še ostane in kakšno je stanje setvišča; nato se prilagodijo odločitve, ki so še odprte: skrajša se čas od priprave do setve, presodi se kakovost in usedlost setvišča, preveri se globina odlaganja in stik semena s tlemi, presodi se izbira sorte z zahtevami, ki ustrezajo krajši rastni dobi, in načrt gostote oskrbe. Vrednosti za gostoto, količino semena in globino ta objava ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira; zapiše se, kaj je bilo storjeno, da je mogoče izid primerjati.

Zakaj objava ne navaja datumov setve po območjih?

Zato, ker za slovenske razmere v repozitoriju ni preverjenega vira, ki bi datume določil skupaj s pogoji: lega, nadmorska višina, tip tal, predposevek in zahteve sorte. Datumi, ki veljajo za drugo državo ali za povprečje velikega območja, se na našo parcelo ne prenašajo. Zapisano je, katere podatke je treba zbrati; do takrat so datumi med odprtimi vprašanji te objave.

Kako vem, da je posevek pred zimo dovolj razvit?

Presodi se po razvojni fazi, ne po višini rastlin: pomembno je, ali je posevek vzniknil, razvil prve liste in začel razraščanje, ter ali so rastline ukoreninjene in čvrste. Opisi faz, po katerih se to preveri, so v razdelku o razvojnih fazah vodiča po kulturi Pšenica in v koledarskem zapisu za september in oktober.

Naslednje opravilo

Pred setvijo zapišite pet podatkov: stanje setvišča, izmerjeno ali ocenjeno vlago v setveni plasti, izbrano sorto in namen pridelka, napoved za obdobje po setvi ter predvideno število dni do konca jesenske rasti. Po setvi zapišite datum, globino, doseženo gostoto in razmere; vznik in jesensko razraščanje nato spremljajte po delih parcele, kot je opisano v koledarskem zapisu za september in oktober. Kako se gostota presoja, je v vodniku Uravnavanje gostote posevka, kako se pripravi setvišče, pa v vodniku Priprava tal.