Poleganje posevka

Znaki

Našteto je tisto, kar je mogoče opaziti ali izmeriti. Znaki sami ne povedo vzroka; zato se vsak od njih uporabi pri preverjanju vzrokov v naslednjem delu.

• Posevek se povesi in poleže; stebla ali vratovi niso več pokončni, rastline pa ležijo na tleh.
• Poleganje se pojavi v otočkih, v pasovih ali po celi parceli; vzorec pove, kje iskati vzrok.
• Polegla rastlina se pogosto prelomi pri koreninskem vratu ali v srednjem delu stebla.
• Polegel del dozoreva neenakomerno; pridelek, ki leži na tleh, je izpostavljen vlagi, boleznim in predkalitvi.
• Ob spravilu je delo oteženo: del pridelka ostane na tleh, izgube rastejo, nastavitve stroja pa je treba spremeniti.

Možni vzroki in kako jih preverimo

Vzroke je treba izločati po vrsti, ne ugibati. Pri vsakem je zapisano, kaj naredimo, da ga potrdimo ali izključimo.

Prevelika gostota posevka

Kako preverimo: Prešteje se rastline na merjeni dolžini vrste in primerja s predvideno gostoto za to kulturo in sorto. Poišče se, ali je polegel prav tisti del posevka, ki je gostejši.

Presežek dušika glede na razpoložljivo vodo in svetlobo

Kako preverimo: Pregledajo se načrt gnojenja, vse dodelitve do dneva pojava in izvid analize tal. Bujna rast s temno zelenimi listi in dolgimi, mehkimi stebli kaže na presežek dušika; hkrati se preveri, ali je bila prehrana usklajena s količino vode in z osvetlitvijo.

Značaj sorte oziroma hibrida (višina rastline in trdnost stebla)

Kako preverimo: Podatek o trdnosti stebla in višini rastline se preveri pri viru za vsako sorto posebej. Kjer sta na isti parceli dve sorti ali dve gostoti, se deli parcele primerjajo med seboj in zabeleži, kateri je polegel.

Bolezni in škodljivci stebla, korenin ali koreninskega vratu

Kako preverimo: Pregleda se notranjost stebla in koreninski vrat na več rastlinah in na več delih parcele. En znak ni diagnoza; pri sumu na bolezen se stanje preveri v uradnih prognostičnih obvestilih za svoje območje.

Zbitost tal in poškodbe korenin zaradi prehodov strojev

Kako preverimo: Pregledajo se sledi koles in zbiti sloji v tleh, korenine pa se izkopljejo in pregledajo. Če se poleganje ponavlja na istih prehodih, je verjetnejši vzrok obdelava kot sorta.

Veter z dežjem, toča ali močan naliv

Kako preverimo: Pojav se zabeleži skupaj z datumom in vremenskim dogodkom, pregleda pa se tudi smer poleganja glede na prevladujoč veter na legi.

Ukrepi in kdaj jih izvedemo

Ukrep je smiseln šele, ko je vzrok vsaj verjeten. Pri vsakem ukrepu je zapisano, kdaj ga izvedemo oziroma kdaj ni več smiseln.

Gostota posevka se načrtuje glede na kulturo, sorto ter razpoložljivo vodo in svetlobo.

Kdaj: Pred setvijo ali sajenjem; med rastjo gostote ni več mogoče popraviti.

Prehrana se načrtuje iz analize tal in se razdeli po razvojnih fazah.

Kdaj: Ob načrtovanju gnojenja in ob vsaki dodelitvi.

Opomba: Presežek dušika zgodaj poveča bujno rast in s tem tveganje za poleganje; količine se določijo iz analize in načrta, ne po občutku.

Število prehodov stroja se zmanjša, tla pa se obdelujejo le, ko so dovolj nosilna.

Kdaj: Pri vsakem opravilu med rastno dobo in ob spravilu.

Pri izbiri sorte ali hibrida se upošteva tudi tveganje poleganja.

Kdaj: Pred nakupom semena ali sadilnega materiala.

Opomba: Podatek o višini rastline in trdnosti stebla je treba vzeti za vsako sorto posebej; ta zapis ga ne navaja.

Posevek se pregleduje redno, da se bolezni in škodljivci stebla ter korenin odkrijejo zgodaj.

Kdaj: Med rastno dobo, po močnem dežju in po vsakem prehodu stroja.

Če je posevek polegel, se presodi, ali je treba spravilo pospešiti in kako prilagoditi stroj.

Kdaj: Takoj po polegu, ker vsak dan čakanja povečuje izgube.

Opomba: Rokov spravila in nastavitev stroja ta zapis ne navaja, ker so odvisni od kulture, stanja pridelka in opreme.

Prizadete kulture

Težava je opisana za kulture, pri katerih je bila opažena. Ukrepi se med kulturami razlikujejo, zato si preberite tudi vodič po kulturi.

• Koruza Koruza je toploljubna poljščina, pri kateri namen pridelka – zrno ali silaža – določi izbiro sorte, gostoto posevka in čas spravila. Vodič pojasnjuje pridelovalne zahteve, umestitev v kolobar, pripravo setvišča, setev, prehrano, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo zrna in silaže, kakovost in shranjevanje ter navaja, kateri podatki o površini so za odločitve potrebni.
• Pšenica Pšenica je poljščina, pri kateri namen pridelka – kakovostno zrno ali krmno zrno – spremeni tehnologijo, zlasti prehrano rastlin in merila ob spravilu. Vodič pojasnjuje zahteve kulture, izbiro sorte in semena, kolobar, pripravo tal, setev, prehrano po razvojnih fazah, namakanje, oskrbo, varstvo, spravilo, kakovost zrna in shranjevanje ter navaja, katere podatke je treba še določiti.

Nujnost ukrepanja

Ukrep

Ukrep je treba načrtovati in ga izvesti v ustreznem času, preden se stanje utrdi.

Zakaj poleganje ni le vprašanje videza

Polegel posevek ni le manj pregleden. Rastline, ki ležijo na tleh, so v drugih razmerah kot stoječe: vlaga se ob njih zadržuje dlje, zato so bolj izpostavljene boleznim, dozorevanje pa ni enakomerno. Zato se posledice pokažejo tudi tam, kjer jih ob pojavu ni videti:

• pridelek na poleglih delih dozori pozneje ali neenakomerno, kar oteži izbiro časa spravila;
• ob spravilu del pridelka ostane na tleh, nastavitve stroja pa je treba prilagoditi;
• zrno ali plodovi na tleh so izpostavljeni vlagi, boleznim in predkalitvi;
• polegel posevek je težje pregledovati, zato se bolezni in škodljivci odkrijejo pozneje.

Zato je poleganje ukrep predvsem preventive: ko posevek enkrat leži, popravka ni, so pa možne odločitve o spravilu.

Kaj pomeni vzorec poleganja po parceli

Kje posevek poleže, je pogosto pomembnejše od tega, koliko ga poleže:

• poleganje v otočkih kaže na razlike v tleh ali na žarišča bolezni, ne na celotno parcelo;
• poleganje v pasovih po prehodih strojev kaže na zbitost tal in poškodbe korenin;
• poleganje na delih z bujnejšo rastjo kaže na presežek dušika glede na vodo in svetlobo;
• poleganje po vremenskem dogodku (veter z dežjem, toča, močan naliv) je treba zabeležiti skupaj z datumom, ker se sicer pripiše napačnemu vzroku;
• poleganje celotne parcele pogosteje kaže na gostoto, prehrano ali izbiro sorte.

Zapis pojava po delih parcele in po datumih je zato podlaga za vsako naslednjo odločitev.

Preventiva: gostota, prehrana in čim manj poškodb

Preventivni ukrepi se med sabo dopolnjujejo in vsi delujejo pred pojavom:

1. Gostota posevka. Gostejši posevek daje več rastlin, a ima tanjša stebla in manj svetlobe na rastlino; zato se gostota načrtuje skupaj s količino razpoložljive vode in hranil.
2. Prehrana z dušikom. Presežek dušika zgodaj poveča bujno rast in s tem tveganje za poleganje. Prehrana se zato načrtuje iz analize tal in razdeli po razvojnih fazah, da rastlina raste uravnoteženo.
3. Izbira sorte. Višina rastline in trdnost stebla se med sortami razlikujeta; podatek je treba vzeti za vsako sorto posebej in ga upoštevati pri izbiri za lego, kjer je veter pogost.
4. Čim manj poškodb korenin. Vsak prehod stroja po posevku je tveganje za zbitost in za poškodbe korenin; zato se število prehodov zmanjša in tla se obdelujejo le, ko so dovolj nosilna.
5. Spremljanje bolezni. Bolezni stebla, korenin in koreninskega vratu oslabijo rastlino, zato je redno spremljanje in preverjanje uradnih prognostičnih obvestil del preventive.

Kaj storiti, ko posevek poleže

Ko posevek poleže, je odločitev omejena na troje:

1. Ugotoviti, kaj je mogoče še rešiti. Pregleda se, ali so rastline prelomljene ali le povesi stebla; prelomljene rastline se v pokončno stanje ne povrnejo.
2. Presoditi čas spravila. Polegel del dozoreva neenakomerno in je izpostavljen vlagi, zato se presodi, ali je spravilo treba pospešiti; vsak dan čakanja praviloma povečuje izgube.
3. Prilagoditi spravilo. Pri strojnem spravilu se nastavitve preverijo na manjšem delu površine, izgube pa se izmerijo za strojem, da se loči polegel del od stoječega.

Če se poleganje v isti kulturi ponovi v več letih, je treba preveriti gostoto, prehrano in zaporedje kultur, ne le vremena v letu pojava.