Neenakomeren vznik koruze

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za koruzo, sejano na prosto; za posevke v zavarovanem prostoru ali za hidroponsko vzgojo ne velja.
• Velja za njivo z enotno pripravo tal in z eno nastavitvijo sejalnice. Če je bila nastavitev med setvijo spremenjena ali je bila setev prekinjena (na primer zaradi dežja), je treba njivo preveriti po delih.
• Predpostavlja, da so znani podatki o partiji semena in datum setve. Če teh podatkov ni, je prav to prva ugotovitev, ne pa vzrok.
• Ne velja za poškodbe po nevihti, toči, močnem vetru ali poplavi: tam gre za poškodbe rastlin, ne za vznik, in ukrepi so drugačni.
• Postopek opisuje preverjanje in ne navaja merjenih vrednosti, ker za take vrednosti v času objave ni preverjenega vira.

Glavni vodič: kultura Koruza Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Kaj opazimo

Neenakomeren vznik pomeni, da na isti njivi hkrati vidimo dele z gostim, enakomernim sklopom in dele, kjer rastline manjkajo ali zaostajajo v rasti. Preden se lotimo ukrepov, je treba ločiti dvoje, ker imata različna vzroka:

• zaostajanje v času – del njive je vzniknil pozneje od drugega;
• manjkajoče rastline v vrsti – na delu vrste rastline niso vzniknile ali pa so propadle po vzniku.

Razlika je pomembna, ker je treba pri zaostajanju iskati razmere v tleh in globino setve, pri manjkajočih rastlinah pa najprej seme, stik semena s tlemi in poškodbe.

Zapišite, kje na njivi je razlika: ob robu, na dvignjenem ali zbitem delu, v delu, v katerem voda zastaja, ali po celotni širini. Zapis je pomembnejši od spomina, ker se pri preverjanju vzrokov opiramo nanj, pozneje pa na njem temelji tudi odločitev za naslednjo setev.

Katere vzroke je treba izključiti po vrsti

Vrstni red ni poljuben. Preverjanje gre od zapisa in semena k razmeram v tleh in šele na koncu k poškodbam. Če kateri korak preskočimo, se zgodi, da vznik pripišemo vzroku, ki je viden, odločilen pa je bil drugi, ki ga nismo preverili.

1. Zapis o setvi in nastavitve sejalnice

Najprej se preveri, kaj je bilo zapisano ob setvi: datum setve po delih njive, nastavljena globina, hitrost setve in ali je bila nastavitev med setvijo spremenjena. Če je bila setev prekinjena zaradi dežja in nadaljevana pozneje, je razlika v vzniku po delih njive pričakovana že zaradi različnega datuma, ne zaradi tal.

2. Podatki o semenu in partiji

Podatke o partiji (kalivost, leto pridelave, morebitno tretiranje semena) navaja deklaracija semena. Če teh podatkov ni, je to prva ugotovitev preverjanja in ne vzrok: brez njih ni mogoče izključiti, da je vznik slabši zaradi semena. Preskusa kalivosti, izvedenega na lastno pest in brez zapisa pogojev, ne štejemo za dokaz.

3. Vlaga v setveni plasti

Setvena plast je tisti del tal, v katerega je bilo seme odloženo. Če je ta plast suha, seme miruje, dokler ne prejme vlage; če je plast premokra in hladna, vznik zastane. Vlaga se preverja po delih njive, ker se v tleh ne razporedi enakomerno. Grob pokazatelj je zemlja iz setvene plasti v pesti, zanesljivejša pa je meritev z merilnikom vlage, uporabljenim po navodilih proizvajalca. Meritev na enem mestu njive ne opiše.

4. Globina setve in stik semena s tlemi

Preplitvo odloženo seme ostane brez vlage in je izpostavljeno pticam; pregloboko odloženo seme porabi več zaloge za rast na površje. Enako pomemben je stik semena s tlemi: v rahli, grudasti setveni postelji seme ostane v zračnih žepih in ne more črpati vlage iz tal. Oboje se preveri z odkopavanjem v vrsti na več mestih, kjer se pogleda globino in ali je seme obdano s fino zemljo.

5. Skorja na površini in zbita tla

Po močnem dežju se zgornji sloj lahko sprime v skorjo, ki jo kalček težko prebije. Zbita tla pod setveno plastjo zadržujejo vodo in ovirajo razvoj korenin. Oboje se navadno kaže po delih njive: v delih, ki so bili izpostavljeni dežju, v delih, po katerih se je vozilo po dežju, in v delih, kjer voda zastaja.

6. Temperature tal in hladno obdobje po setvi

Koruza vznikne in raste hitreje v ogretih tleh; v hladnih, mokrih tleh vznik zastane in seme je dlje izpostavljeno škodljivcem in boleznim. Brez meritve temperature tal tega vzroka ni mogoče izključiti. Temperature v tem besedilu ne navajamo kot vrednost, ker zanjo nimamo preverjenega vira.

7. Poškodbe semena in mladih rastlin

Manjka lahko tudi seme ali mlada rastlina, ki je že vzniknila. Na odnašanje semena kažejo mesta, kjer v vrsti manjka več zaporednih rastlin; na objedanje mladih rastlin kažejo poškodovani listi in odrezana stebla. Pozeba se kaže na rastlinah, ki so vzniknile, in ne na semenu.

Kako preverimo vsak vzrok na njivi

Preverjanje se opravi v enem prehodu po njivi, po delih in z zapisom. Pri vsaki ugotovitvi zabeležite tudi mesto, ker je za ukrep odločilno, ali gre za celotno njivo ali le za njen del.

1. Primerjava delov njive. Poiščite dva ali tri dele, ki se razlikujeta najbolj, in ju primerjajte po vzniku, po vlagi v setveni plasti in po stanju površine. Razlika med deloma pove več kot povprečje cele njive.
2. Odkopavanje v vrsti. V vrsti se odkopije plitvo jamo in pogleda globino semena, stik semena z zemljo in stanje semena (nerazvito, nabreklo, vzniklo, prazna lupina). Odkopavanje se ponovi na več mestih.
3. Meritev vlage po delih njive. Vlaga se izmeri v globini setvene plasti in, kjer je merilnik za to primeren, tudi plitveje in globlje. Meritve se zapišejo z mestom in časom, ker je vlaga odvisna od vremena zadnjih dni.
4. Pregled površine po dežju. Preveri se, ali je površina sprta, tako da se s prstom ali plitvim orodjem preizkusi trdoto in ali se zgornji sloj lomi v plošče.
5. Pregled manjkajočih mest. Prazna mesta se pregledajo po dolžini vrste: posamezna prazna mesta kažejo na posamezno seme, dolgi prazni odseki pa na odnašanje semena, na zbita tla ali na napako v sejalnici.
6. Pogled na robove njive in na dele v senci. Robovi in senčni deli se razlikujejo po temperaturi in vlagi; če razlika v vzniku sledi tem delom, to usmerja k razlagi z razmerami v tleh in ne s semenom.

Ena sama meritev ali en sam ogled ni dokaz vzroka. Vzrok je izključen šele takrat, ko preverjanje po vrsti ne pokaže drugega.

Kaj ukrepamo v tekoči sezoni

• Skorja. Če je površina sprta, je treba skorjo prekiniti, preden se kalčki izčrpajo. Orodje se izbere tako, da skorjo prekine, kalečih rastlin pa ne poškoduje. Ukrep je smiseln le, dokler kalčki še niso prebili površine in dokler je v tleh dovolj vlage.
• Vlaga. Če meritev pokaže, da je setvena plast presuha, je treba presoditi, ali je dopolnilno namakanje smiselno glede na kulturo, tla, razpoložljivo vodo in omejitve rabe vode. Odločitev se sprejme po meritvi in ne po videzu površine.
• Prazna mesta. Če manjka posamezna rastlina, poseg navadno ni smiseln, ker bi novo vznikle rastline zaostale za sosednjimi. Če manjka večje območje, se preveri vzrok, preden se karkoli doseje: če vzrok ni odpravljen, se napaka ponovi.
• Plevel. V redkih delih posevka ima plevel več prostora in svetlobe. Zgodnje ukrepanje je pomembnejše od poznejšega, ker poznejši poseg posevek bolj poškoduje.
• Zapis. Vse ugotovitve, tudi tiste, ki niso pripeljale do ukrepa, se zapišejo. Brez zapisa se v naslednji sezoni isti vzroki spet preverjajo od začetka.

Kaj spremenimo za naslednjo setev

• Podatki o semenu. Pred naročilom semena se preverijo podatki o partiji in shranijo k zapisom o setvi.
• Priprava setvene postelje. Cilj je fina, usedena setvena postelja brez velikih grud, ki daje seme s tlemi v stik. V sveže in preveč rahlo obdelana tla se ne seje takoj; postelja naj se pred setvijo usede.
• Nastavitev globine. Globina se nastavi za razmere na njivi in preizkusi na manjšem delu, preden se seje po celotni njivi.
• Izmerjena vlaga pred setvijo. Ob setvi se zabeleži vlaga v setveni plasti in stanje površine; setev se načrtuje v oknu, ki ne obljublja močnega dežja takoj po setvi in ne suhega obdobja brez možnosti namakanja.
• Deli njive, ki redno zaostajajo. Deli z zbitimi tlemi, zastajanjem vode ali senco se obravnavajo ločeno: z globinsko obdelavo, z ureditvijo odtoka ali z izbiro kulture, ki take razmere prenese. Smiselno je, da se zabeleži tudi pridelek po delih njive, ker se vložek v take dele presoja po rezultatu in ne po občutku.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Merjenih vrednosti (globina setve, vlaga v tleh, temperatura tal) v besedilu ni, ker zanje nimamo preverjenega vira. Postopek je zato opisan brez vrednosti. Ko bo vir preverjen, se vrednosti dodajo z enoto, s pogoji veljavnosti in z navedbo vira.

Pogosta vprašanja

Ali lahko neenakomeren vznik pripišem slabemu semenu?

Ne prej, preden so izključeni drugi vzroki. Slabemu semenu kažejo predvsem manjkajoče rastline po celotni vrsti in po celotni njivi, ne pa zaostajanje enega dela njive. Prav tako je treba prej preveriti, ali je bilo seme odloženo v suho setveno plast, preplitvo ali pregloboko. Podatke o partiji (kalivost, leto pridelave) primerjajte s tem, kar vidite na njivi.

Kdaj se odločimo za presejevanje redkih mest?

Tega števila rastlin brez preverjenega vira ne navajamo. Odločitev je odvisna od nameravane gostote posevka, namena pridelka in od tega, koliko rastne dobe je še na voljo. Presejava je smiselna, kadar lahko novo vznikle rastline dozorijo podobno kot sosednje; če bi zaostale, presejava ne odpravi izgube, ampak ji doda strošek. Zato je treba najprej ugotoviti vzrok, da se presejava ne ponovi z isto napako.

Sorodne težave

• Neizenačen vznik posevka

Naslednje opravilo

Preverite globino setve in stik semena s tlemi z odkopavanjem v vrsti na več mestih po njivi, ugotovitve zapišite po delih njive in jih shranite za naslednjo setev. Stanje tal in priprava setvišča sta opisana v vodiču Priprava tal, zahteve kulture pa v vodiču po kulturi Koruza; ta objava se navezuje na oba.