Kam postaviti senzor vlage v tleh

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Velja za merjenje vlage v tleh v poljski pridelavi na prostem. Za substrate v posodah in za zavarovane prostore velja le s prilagoditvijo, ki je ta objava ne obravnava.
• Velja za senzorje, ki merijo vsebnost vode v tleh. Za ocenjevanje vlage iz zračne vlage, satelitskih posnetkov ali iz vodne bilance velja le deloma, ker gre za drugačno meritev.
• Predpostavlja, da je senzor mogoče namestiti po navodilih proizvajalca in da je mogoče meritve zabeležiti. Brez zapisa meritve in brez znanega mesta namestitve meritev ni uporabna.
• Velja za parcele, kjer so tla po površini razmeroma enaka. Na parcelah z različnimi tlemi, globinami ali odtokom je treba meriti na več mestih.
• Ne navaja mejnih vrednosti vlage, globin namestitve in količin vode, ker zanje nimamo preverjenega vira. Tudi zato je treba meritve brati skupaj s stanjem posevka.

Glavni vodič: digitalna rešitev Senzorji, meritve in podpora odločanju Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj je mesto namestitve odločilno

Senzor vlage v tleh ne meri parcele, ampak tisto plast tal okrog svoje merilne površine. Zato je vsaka razprava o meritvi najprej razprava o mestu: kje je senzor in v kateri globini meri. Napaka pri izbiri mesta se ne popravi pozneje, ker nobena obdelava podatkov ne ve, da meritev prihaja z nereprezentativnega mesta.

Vrstni red odločitev je zato naslednji: najprej se ugotovi, kaj je po parceli različno, nato se izbere mesto, nato globina (ali več globin) in šele na koncu se meritve razlagajo.

Kako izberemo mesto glede na tla

1. Preglejte parcelo po delih. Ugotovite, ali se tla po parceli razlikujejo po barvi, teksturi, kamnitosti in po tem, kako hitro se po dežju posušijo. Deli, ki se razlikujejo, so lahko različni tudi po zadrževanju vode.
2. Izogibajte se skrajnostim. Mesto na robu parcele, v najnižji točki z zastajanjem vode, na dvignjenem grebenu ali tik ob poti in obračališču ni reprezentativno za posevek.
3. Preverite globino do omejitve. Ugotovite, kako globoko je mogoče meriti: do neprepustne plasti, do skalne podlage ali do plasti, ki je za korenine nedosegljiva. Senzor ne more opisati plasti, ki je ni.
4. Ločite dele z zbita tla. Zbita tla spremenijo gibanje vode in zraka; če so po parceli le na delu, meritev na tem delu ni merilo za preostanek parcele.
5. Zapišite mesto. Zapišite, kje na parceli je senzor in zakaj prav tam. Brez zapisa meritve iz prejšnjih sezon niso primerljive z novimi.

Če se tla po parceli bistveno razlikujejo, en sam senzor ni dovolj. Meritev z enega mesta v takem primeru opiše tisto mesto in ne parcele.

Kako izberemo mesto glede na kulturo in globino korenin

Senzor mora meriti v plasti, v kateri posevek črpa vodo. Ta plast se z rastjo spreminja: v zgodnji rasti je plitvejša, v poznejši rasti posevek vodo črpa tudi globlje.

Zato velja:

• Izberite globino glede na kulturo. Plitvo razvita koreninska plast zahteva plitvo meritev; kulture, ki razvijejo korenine globlje, potrebujejo meritev tudi v globlji plasti.
• Upoštevajte razvojno fazo. Če merite samo v plasti, ki je za mlad posevek dovolj, v poznejši rasti ne boste videli, ali je voda še dosegljiva.
• Ne postavljajte senzorja na rastlino. Merilna plast ne sme biti tik ob semenu ali tik ob koreninskem vratu, ker tam razmere niso merilo za okolico, hkrati pa je tam senzor najbolj izpostavljen poškodbam.
• Izberite mesto, ki ga obdelava ne uniči. Senzor mora biti nameščen tako, da ga orodje pri obdelavi med vrstami in v vrsti ne zadene. Če se mesto obdelave spreminja, je treba senzor premakniti in to zabeležiti.

Zakaj merimo po globinah

Ena globina pove le, koliko vode je v tisti plasti. Voda pa se v profilu tal razporeja neenakomerno: po dežju se površinski sloj hitro posuši, medtem ko globlja plast vodo zadrži dlje. Zato ena sama meritev lahko vodi v dve napačni odločitvi:

• »površina je suha« – sklep, da je treba namakati, čeprav ima posevek vodo še dosegljivo globlje;
• »v tleh je voda« – sklep, da namakanje ni potrebno, čeprav je voda ostala v površinskem sloju in je koreninska plast presuha.

Meritev po globinah loči med obema primeroma. Hkrati pokaže, kam se premakne voda po obroku: če se po namakanju ali dežju vlaga poveča le v zgornji plasti, je vprašanje, ali je voda dosegla korenine, in ne le, koliko vode je bilo dodane.

Kako preverimo, da senzor meri smiselno

Meritev je treba preveriti ob namestitvi in nato ob vsaki spremembi. Postopek:

1. Namestitev po navodilih proizvajalca. Merilna površina mora imeti neposreden stik s tlemi, brez zračnih žepov, kamenja in brez prepustnega materiala, ki bi prekinil stik.
2. Neodvisno primerjavo ob namestitvi. V isti plasti in v istem času se stanje preveri drugače: z oceno zemlje v pesti, z ročno sondo ali z odvzemom vzorca in določitvijo vlage v laboratoriju. Če se meritvi razhajata močno, senzor ne meri tega, kar mislite.
3. Preizkus odziva. Po dežju ali po namakanju se meritev mora odzvati v razumnem času. Če se ne odzove, senzor meri drugo plast, je slabo nameščen ali ne dela.
4. Opazovanje skozi čas. Meritve se vodijo v zapisu skupaj z dežjem in namakanjem. Če vrednosti nihajo brez vzroka ali ostanejo nespremenjene tudi ob očitni spremembi, je treba senzor preveriti.
5. Kalibracijo po navodilih. Na meritev vplivajo lastnosti tal in snovi, raztopljene v vodi v tleh. Če proizvajalec zahteva kalibracijo za vaša tla, je brez nje meritev le grob pokazatelj.

Kako iz meritev pride odločitev o namakanju

Meritev sama ni odločitev. Za odločitev je treba vedeti, kaj je za posevek v dani razvojni fazi na danih tleh še sprejemljivo. Mejnih vrednosti v tem besedilu ne navajamo, ker zanje nimamo preverjenega vira; iskati jih je treba v virih za posamezno kulturo in jih zapisati skupaj s pogoji, v katerih veljajo.

Zato se meritev uporablja skupaj z drugimi podatki:

• Vodna bilanca. Namakanje je mogoče načrtovati iz vodne bilance, to je iz ocene, koliko vode posevek porabi (evapotranspiracija) in koliko je je padlo. Ta pristop opisuje razširitvena služba Univerze v Minnesoti. Meritev vlage v tleh to metodo dopolnjuje, ker pokaže dejansko stanje v tleh in popravi razliko med oceno in resničnostjo.
• Vreme. Brez podatka o dežju in o pričakovanem vremenu meritev ne zadošča; ob napovedanem dežju je odločitev drugačna kot ob suhem obdobju.
• Stanje posevka. Videzu posevka ne gre verjeti namesto meritve, ker pomanjkanje vode ni vedno vidno, ko je že prizadelo pridelek.
• Zapis. Zapišejo se meritev pred obrokom, dodana količina vode, meritev po obroku in videz posevka. Brez zapisa se ista odločitev vsakič znova sprejema brez podlage.

Ločiti je treba tudi opozorilo, priporočilo in samodejen ukrep. Senzor sam ne odloča: če je sistem nastavljen tako, da namakanje vklopi sam, je treba vedeti, kdo je določil mejo, kdaj je bila določena in kaj se zgodi, če senzor odpove. Samodejni ukrep brez tega vedenja pomeni, da odločitev o vodi prevzema naprava, katere meritev nihče ni preveril.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Nobene številčne vrednosti ni v besedilu. Mejnih vrednosti vlage, globin namestitve in količin vode nismo navedli, ker zanje nimamo preverjenega vira. Postopek zato opisuje, kaj je treba preveriti, in ne, katere vrednosti naj se uporabijo.
• Vir o črpalkah za vlago v tleh ni bil dosegljiv. Stran Univerze v Minnesoti je ob preverjanju vrnila HTTP 403, zato iz nje ni navedena nobena trditev; dosegljivost je treba preveriti ročno, preden se vir uporabi.
• Vodnik o namakanju je objavljen: Spremljanje vlage v tleh in Kapljično namakanje. Vrzeli, ki ostajajo, so pragovi po kulturah in tleh ter kalibracijske enačbe za posamezne merilnike; navedene so v vodniku, ne v tej objavi. Kako se meritev preveri z vzorcem tal iz istega mesta, pa je opisano v objavi Merilnik vlage v tleh: kako preverimo, ali meritev drži?.

Pogosta vprašanja

Koliko senzorjev moram namestiti na parcelo?

Tega števila brez preverjenega vira ne navajamo, merilo pa ni velikost parcele, ampak njena raznolikost. Če so tla, globina profila in odtok po parceli enaki, eno dobro izbrano mesto opiše parcelo; če se deli razlikujejo po teksturi, zbitosti, globini do neprepustne plasti ali po zastajanju vode, je treba meriti na več mestih in meritve voditi ločeno. Napačno izbrano mesto je slabše od nobenega, ker daje vtis podatka.

Ali je meritev vlage dovolj za odločitev o namakanju?

Meritev je nujna, a sama ni odločitev. Za odločitev je treba vedeti, v kateri razvojni fazi je posevek, kakšna so tla, koliko vode je padlo in koliko je je izhlapelo. Meritev po globinah pokaže, ali je posevek vodo še dosegel; brez teh podatkov vodi ena številka v napačno odločitev, na primer v namakanje, ko je voda že v koreninski plasti, ali v čakanje, ko je ta plast že presuha.

Naslednje opravilo

Izberite mesto senzorja po korakih iz te objave, ga zapišite (kje in v kateri globini je) in v prvem tednu po namestitvi primerjajte meritve z neodvisnim preverjanjem v isti plasti. Meritve so podrobneje obdelane v vsebinskem vodniku Spremljanje vlage v tleh, izbira sistema pa v vodniku Kapljično namakanje v sklopu Namakanje.