Mehansko okopavanje ali ciljno škropljenje

Primerjave Izbira med postopki na podlagi pogojev, v katerih se prideluje.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

• Primerjava velja za zatiranje plevela med rastno dobo v posevku, ki je posejan ali posajen v vrstah. Predsetveno zatiranje plevela in ukrepi po spravilu v to primerjavo ne sodijo.
• Primerjava velja za razmere, v katerih sta izvedljiva oba postopka. Kjer eden od njiju ni izvedljiv, primerjava ni več primerjava, ampak opis edine možnosti.
• Vse navedbe o zaznavanju rastlin in o upravljanju šob so navedbe proizvajalca in niso neodvisno preverjene. Kako sistem dela v slovenskih razmerah, iz njih ne izhaja.
• Prihrankov sredstva, stroškov, porabe dela in donosnosti ta objava ne navaja, ker zanje ni datiranih ponudb niti preverjenih meritev.
• Podatkov o registraciji, odmerku in karenci fitofarmacevtskih sredstev v objavi ni; ti podatki se preverijo pri uradnem viru za vsako sredstvo, kulturo in namen posebej.

Glavni vodič: tehnologija Mehanski postopki oskrbe posevka Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Kaj primerjamo

Predmet primerjave je zatiranje plevela med rastno dobo, in sicer dva postopka:

• Mehansko okopavanje – plevel se odstranjuje z orodjem med vrstami in, kjer kultura to dopušča, tudi v vrsti.
• Ciljno škropljenje – sredstvo se nanaša le tam, kjer zaznavanje pokaže plevel, in sicer po delih delovne širine ali po posameznih šobah.

Primerjava ne obravnava izbire sredstva, gnojenja, bolezni in škodljivcev niti spravila; omejena je na pogoje, delo, opremo in omejitve obeh postopkov. Velja le v okviru pogojev, navedenih nad tem besedilom, in zato pove, kdaj je kateri postopek primeren, in ne, kateri je boljši. Kdaj je mehanski poseg izvedljiv, opisuje vodnik Mehanski postopki oskrbe posevka, ciljno škropljenje kot rešitev pa zapis Ciljno škropljenje in strojni vid.

Kaj zahteva mehansko okopavanje

• Pravočasno izvedbo v pravi rastni fazi. Okno, v katerem je poseg učinkovit, je kratko. V fazi, ko je kultura občutljiva, poseg poškoduje korenine, ne da bi plevel odstranil; prevelikega plevela orodje ne uniči, ampak ga le premakne.
• Primerno vlažnost in strukturo tal. Prehod po premokrih tleh pusti zbitost, ki je pozneje ni mogoče odpraviti brez dodatnega dela; v suši rahljanje izgubi vlago in stanje posevka lahko poslabša.
• Izvedljiv razmik vrst. Razmik vrst in njihova doslednost odločata, katero orodje je med vrstami mogoče uporabiti; o tem je treba odločiti pred setvijo (Uravnavanje gostote posevka).
• Delo med vrstami in v vrsti. Delo med vrstami je lažje izvedljivo kot delo v vrsti, kjer je treba ločiti gojeno rastlino od plevela; zato je treba pred posegom vedeti, kje sme poseči v vrsto.
• Zapis nastavitev in razmer. Globina dela, odmik od vrste in hitrost so med seboj povezane; brez zapisa se dobrega izida ne da ponoviti, slabega pa ne razložiti.

Kaj zahteva ciljno škropljenje

• Delujoče zaznavanje. Proizvajalec WEED-IT na svoji strani navaja zaznavanje s fluorescence klorofila ter upravljanje posameznih šob. To je trditev proizvajalca in ni neodvisno preverjena; pove, kaj naj bi sistem meril, ne pa, kako zanesljivo dela v vaših razmerah.
• Ločevanje gojene kulture od plevela. Zaznati zeleno rastlino na neporaslih tleh je drugačna in lažja naloga od ločevanja plevela od kulture, ki je prav tako zelena. Zato je treba preveriti, katero od obeh nalog sistem rešuje in pri kateri velikosti plevela.
• Pogoje za nanos. Svetloba, prah, rosa, vlaga, veter in hitrost vožnje vplivajo na zaznavo in na nanos; enaka nastavitev v vseh razmerah ne deluje enako, zanašanja med nanašanjem pa ciljno škropljenje ne odpravi.
• Sredstvo, registrirano za to kulturo in ta namen. Registracija, odmerek, karenca in pogoji nanosa se preverijo pri uradnem viru za vsako sredstvo posebej; teh podatkov ta objava ne navaja. Preventivni ukrepi so opisani v vodniku Preventiva v varstvu rastlin.
• Vodeno evidenco porabe in obsega dela. Ker se sredstvo nanaša po delih, je treba zabeležiti, kaj je bilo naneseno in kje; brez tega izvedbe ni mogoče preveriti.

Delo, oprema in meja med priključkom in samostojno rešitvijo

Mehansko okopavanje je lahko ročno delo z orodjem ali delo s traktorskim priključkom. Pri strojnem delu so omejitve vezane na traktor, priklop in razmik vrst.

Tudi pri ciljnem škropljenju je treba ločiti dvoje: strojni priključek je oprema na obstoječi škropilnici, ki jo poganja traktor in ki potrebuje krmilnik ter šobe, ki jih je mogoče upravljati posamezno; samostojna rešitev pa dela po svojem pogonu in vodenju, zato prinaša še vprašanja o energiji, prevozu in nadzoru med delom. To razlikovanje je poudarjeno v presoji Robotsko okopavanje in odstranjevanje plevela.

Kar velja pri obeh postopkih in česa nobeden ne odpravi

Nobeden od postopkov ne odpravi vzroka zapleveljenosti. Če se pleveli vračajo, ker se ponavljajo iste skupine rastlin, ker je posevek preredek ali ker je v tleh zaloga semena, bo treba poleg zatiranja spremeniti tudi načrt pridelave. Znake in možne vzroke obravnava zapis Pleveli v posevku.

Pri obeh je rezultat odvisen od časa, razmer in kakovosti izvedbe, ne od imena opreme. Zato je treba pred posegom določiti merilo uspeha – da je plevel uničen in ne le premaknjen – in ga po posegu preveriti na več mestih, tudi tam, kjer poseg ni bil izveden.

Razliko je mogoče povzeti takole: mehansko okopavanje poseže v tla in koreninski prostor, zato ga omejujejo vlaga, nosilnost in razmik vrst; ciljno škropljenje dela s sredstvom, zato ga omejujejo zaznava, pogoji za nanos in pravila, vezana na sredstvo.

Pogojen sklep

• Mehansko okopavanje je primerno, kadar je plevel še majhen in v ranljivi fazi, kadar so tla dovolj nosilna in ne premokra, kadar razmik vrst dopušča izvedbo in kadar je delo mogoče opraviti pravočasno. Takrat ni odvisno od registracije sredstva in od pogojev iz etikete.
• Ciljno škropljenje je primerno, kadar je treba ukrep izvesti takrat, ko mehanski poseg ni izvedljiv – ker so tla premokra, ker razmik vrst ne dopušča stroja ali ker dela ni na voljo – in kadar je zaznavanje mogoče preveriti na lastni parceli. Takrat je treba upoštevati pravila, vezana na sredstvo, in voditi evidenco.
• Kadar je izvedljivo oboje, primerjava ne določi zmagovalca: odločitev je odvisna od tega, katero tveganje je na konkretni parceli manjše – poškodba posevka in zbitost tal pri mehanskem delu ali zanašanje in spregledan plevel pri škropljenju.

Primerjava ne navaja prihrankov, stroškov in donosnosti ter ne ugotavlja, kateri postopek je primernejši za posamezno kulturo; pove le, katere pogoje mora posamezen postopek izpolniti.

Kaj je treba preveriti pri svoji parceli

• Zapleveljenost in vrste plevelov – katere vrste prevladujejo, ali imajo podzemne organe in v kakšnih pasovih se pojavljajo; vrsta in porazdelitev določata, ali mehansko delo zadošča.
• Rastno fazo kulture in velikost plevela ob načrtovanem posegu, ker se okno za ukrep s časom zapira.
• Razmik vrst in razporeditev – ali je med vrstami dovolj prostora za izbrano orodje in ali so vrste dovolj dosledne za vodenje stroja.
• Tla in vlažnost – ali so tla nosilna, ali se pri prehodu zbijajo in ali je plevel mogoče izruvati brez poškodbe korenin.
• Opremo in usposobljenost – kdo poseg izvede, s čim in ali je izvedbo mogoče nadzorovati med delom.
• Način preverjanja nanosa ali učinka – pri mehanskem delu stanje plevela za orodjem, pri škropljenju pa mesta, kjer je plevel ostal, in mesta, kjer je bila kultura prizadeta.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

• Prihranki sredstva niso navedeni. Znali bi jih izmeriti le pri enakem zapleveljenju in z evidenco porabe; take primerjave nimamo.
• Stroški obeh postopkov niso navedeni. Zanje ni datiranih ponudb, zato je vsaka ocena ugibanje.
• Primerjava po kulturah ni pripravljena. Katera kultura v kateri fazi prenese mehanski poseg in pri kateri kulturi je ciljno škropljenje smiselno, bi zahtevalo preverjene vire po kulturah, ki jih v repozitoriju ni.

Zato ta objava ne odgovarja na vprašanje, kateri postopek se bolj izplača, ampak na vprašanje, katere pogoje je treba izpolniti, da je izbrani postopek smiseln in preverljiv.

Pogosta vprašanja

Ali ciljno škropljenje pomeni, da mehansko okopavanje ni več potrebno?

Ne. Ciljno škropljenje zmanjša količino sredstva, ki pade na površino, ne odpravi pa plevela, ki ga zaznava spregleda, in ne spremeni pogojev iz etikete sredstva. Mehansko okopavanje ostaja uporabno tam, kjer sredstva ni mogoče uporabiti ali kjer je treba plevel odstraniti z orodjem. V isti sezoni se postopka pogosto dopolnjujeta.

Kaj pomeni, da proizvajalec navaja zaznavanje klorofila?

To je navedba proizvajalca o načinu dela njegovega sistema: zaznavanje naj bi temeljilo na fluorescence klorofila, šobe pa naj bi se upravljale posamezno. Takšna navedba pove, kaj sistem meri, ne pa, kako zanesljivo loči plevel od gojene kulture v vašem posevku, pri vaši velikosti plevela in v vaših razmerah. Zato je preizkus na lastni parceli nepogrešljiv.

Kako oba postopka primerjam na svoji parceli?

Primerjava po letih ali med različnimi parcelami ne pove veliko, ker se vreme, zapleveljenost in stanje tal razlikujejo. Smiselna je primerjava na isti parceli v isti sezoni, kjer je en del obdelan mehansko in drugi ciljno, z zapisom razmer in velikosti plevela ob posegu. Brez takega zapisa razlike v izidu ni mogoče pripisati postopku.

Sorodne težave

• Pleveli v posevku

Naslednje opravilo

Zapišite za svojo parcelo tri stvari: kateri pleveli prevladujejo in kako veliki so, v kateri razvojni fazi je kultura in ali so tla dovolj nosilna za prehod stroja. Nato preverite, katero opremo imate in kdo lahko poseg izvede, oba izida pa primerjajte na manjšem delu parcele in ugotovitve zapišite.