Preskoči na vsebino
Pridelava.si Znanje za uspešno pridelavo. Koledar
Meni

Izgube krompirja v shrambi: kako jih ocenimo?

Izgube v shrambi nastajajo postopno in neenakomerno, zato jih ni mogoče presoditi po videzu površine kupa. Objava podaja postopek: kaj se šteje za izgubo, kje in kdaj se vzorči, kako se vzorec z znano maso razdeli po vzrokih in kako se izid zapiše, da je primerljiv med serijami, pregledi in leti. Pove tudi, česa ocena ne pove in zakaj mejnih vrednosti za izločitev serije ne navajamo.

Avtor: ni določen – uredništvo Objavljeno: Strokovni pregled: ni opravljen Jezikovni pregled: ni evidentiran

Kaj v tej vsebini še ni pripravljeno:

  • Mejne vrednosti, pri katerih je treba serijo izločiti ali pridelek porabiti prednostno, niso navedene – v repozitoriju za take vrednosti ni preverjenega vira.
  • Velikost vzorca, število mest in globin ter pogostost pregledov niso navedeni – za ti vrednosti v repozitoriju ni preverjenega vira.
  • Povezava med mestom pojava izgube v shrambi (ob vhodu zraka, ob steni, v sredini kupa) in vzrokom ni opisana z meritvami – zanjo bi bile potrebne meritve v konkretni shrambi.
  • Masa izgub, izražena na enoto mase pridelka in na čas shranjevanja, v repozitoriju ni na voljo; zato ocena ostane delež znotraj serije in ne primerjava z objavljenimi vrednostmi.
  • Pravne zahteve za evidence in dovoljenja pri shranjevanju pridelka za trg niso preverjene, zato ta objava ne pove, katere evidence so predpisane.

Praktični odgovori Rešitev konkretnega vprašanja ali napake pri pridelavi.

Glavno vprašanje

Kako ocenim, koliko pridelka se je izgubilo med shranjevanjem?

Kratek odgovor

Izgube se ocenijo po serijah in z vzorcem, ne po videzu površine kupa. Iz vsake serije se na več mestih in iz različnih globin odvzame vzorec z znano maso ali znanim številom gomoljev; gomolji se razvrstijo po vzrokih (gniloba, kalanje, izsušitev, mehanske poškodbe, zeleni gomolji) in vsaka skupina se izmeri posebej. Izid se izrazi kot delež glede na vzorec in zapiše skupaj z datumom, mestom vzorčenja in razmerami v prostoru. Delež velja za tisto serijo, tisto mesto in tisti pregled; mejnih vrednosti, pri katerih je treba serijo izločiti, ta objava ne navaja, ker zanje ni preverjenega vira.

Pogoji veljavnosti

Odgovor velja za spodnje pogoje. Zunaj njih velja lahko drugačno navodilo, zato je treba pogoje pred uporabo preveriti za svojo parcelo.

  • Velja za shranjevanje pridelka v ločenih serijah, pri katerem so serije označene z izvorom in datumom vnosa. Za pridelek, ki je v shrambi zmešan in ni označen, ocene po serijah ni mogoče narediti.
  • Opisan je krompir, ker je zanj v tem portalu objavljen vodnik o shranjevanju; načelo (vzorec znane mase, ločevanje po vzrokih, zapis razmer) velja tudi za druge shranjene pridelke, podrobnosti pa so odvisne od kulture in so zapisane v njenem vodniku.
  • Predpostavlja, da je znano stanje serije ob vnosu. Če vhoda v shrambo nismo zabeležili, ocena pokaže stanje ob pregledu, ne pa deleža izgub, ki je nastal med shranjevanjem.
  • Predpostavlja merilo (tehtnico) za vzorec ali vsaj zanesljivo štetje gomoljev. Brez merila ostane ocena opisna in je ni mogoče primerjati s prejšnjim pregledom ali z drugo serijo.
  • Mejnih vrednosti, pri katerih je treba serijo izločiti ali pridelek porabiti prednostno, ta objava ne navaja: za take vrednosti v repozitoriju ni preverjenega vira. Opisuje postopek, s katerim so izidi med sabo primerljivi, ne pa meja za ukrepanje.

Glavni vodič: vsebinski vodnik Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje Vodič obravnava celotno pot pridelave; ta objava odgovarja na posamezno vprašanje in se navezuje nanj.

Zakaj ocene ni mogoče narediti po videzu

Izgube v shrambi nastajajo postopno in po delih prostora. Tri okoliščine to še otežijo:

  • vidimo jih pozno. Gniloba, ki je na površini kupa še ne vidimo, je v notranjosti že prisotna;
  • razmere v prostoru niso enake. Ob vhodu zraka, ob steni in v sredini kupa sta temperatura in vlaga različni, zato se isti pridelek v isti shrambi obnaša drugače;
  • vtis ne omogoča primerjave. Če ni zapisano, kje in kdaj je bil pregledan, izida ni mogoče primerjati s prejšnjim pregledom, z drugo serijo ali z naslednjim letom.

Zato ocena izgub ni pregled, ampak merjenje po vnaprej določenem postopku, ki se med pregledi ne spreminja.

Kaj se šteje za izgubo

Izgube se vodijo po vzrokih, ker ima vsak vzrok svoj izvor in svoje ukrepe:

Tabelo lahko vodoravno premaknete s tipkovnico ali s prstom.

Skupina Kaj se vidi Zakaj se vodi ločeno
Gniloba Mehki, razpadajoči gomolji, plesnivi ali temni madeži, vonj Okužba se širi na sosednje gomolje in zahteva hiter ukrep
Kalanje Kalivi očesci ali poganjki Pridelek izgublja maso in kakovost; povezano je s pogoji in trajanjem shranjevanja
Izsušitev Gubanje, mehčanje, lažji gomolji Povezana je z izmenjavo zraka in vlago v prostoru
Mehanske poškodbe Odrsenine, zareze, odlomljeni deli So vhod za gnilobo; nastanejo praviloma pred vnosom v shrambo
Zeleni gomolji Zelenkasta koža Nastanejo zaradi svetlobe in niso povezani s preostalimi izgubami

Skupno število brez ločevanja po vzrokih pove, koliko pridelka je izgubljenega, ne pove pa, kaj je treba spremeniti. Zato se vsaka skupina meri zase.

Kje in kdaj vzorčimo

Kje. Vzorec se odvzame iz vsake serije posebej in znotraj serije z več mest, iz različnih globin: s površine kupa, iz notranjosti in iz dela ob vhodu zraka oziroma ob steni. Razlika med mesti je pogosto pomembnejša od povprečja: če je prizadet en del shrambe, je vzrok pogosteje v razmerah na tem delu kot v celotni seriji.

Kdaj. Pregledi so smiselni vsaj ob treh trenutkih:

  1. ob vnosu – takrat se zabeleži izhodišče: masa serije, stanje ob vnosu in že izločeni deli;
  2. med shranjevanjem – ob rednih pregledih, po enakem postopku, da je izid primerljiv;
  3. ob koncu shranjevanja – zadnji pregled in povzetek za serijo.

Brez prvega pregleda ob vnosu končna ocena pokaže stanje, ne pa deleža izgub, ki je nastal med shranjevanjem.

Postopek v korakih

  1. Zapišemo izhodišče. Serija (parcela, sorta, datum spravila), masa ob vnosu, stanje ob vnosu in količina, ki je bila izločena že med pripravo.
  2. Izberemo mesta vzorčenja. Mesta se določijo vnaprej in se pri naslednjih pregledih ponovijo, da so izidi primerljivi. Zapiše se, od kod je bil vzorec odvzet.
  3. Odvzamemo vzorec z znano maso. Vzorec se stehta ali prešteje; masa oziroma število gomoljev v vzorcu se zapiše, ker je to osnova za delež.
  4. Razvrstimo gomolje po skupinah. Vsak gomolj iz vzorca se uvrsti v eno od skupin iz zgornje preglednice ali med zdrave.
  5. Izmerimo vsako skupino posebej. Vsaka skupina se stehta ali prešteje zase; skupnega seštevka se ne izračuna namesto meritev, ker se s tem izgubi razlika med vzroki.
  6. Izrazimo delež glede na vzorec. Izguba se izrazi kot delež mase vzorca (utežni delež) in, kjer je koristno, tudi kot delež števila gomoljev (števčni delež).
  7. Ponovimo na drugih mestih. Rezultat posameznega vzorca velja za tisto mesto. Ocena serije nastane iz več mest, ne iz enega.
  8. Zapišemo razmere. Ob vsakem vzorčenju se zapišejo datum, mesto vzorčenja, temperatura in vlaga v prostoru ter vsaka sprememba (prezračevanje, hlajenje, prelaganje serije).

Utežni in števčni delež nista isto

Dve števili opisujeta dvoje in se med sabo ne nadomeščata:

  • utežni delež pove, kolikšen del mase je izgubljen. Uporaben je pri odločitvi o porabi in prodaji, ker izsušitev in kalanje zmanjšata maso, tudi kadar gomolj ostane na videz cel;
  • števčni delež pove, koliko gomoljev je prizadetih. Uporaben je pri presoji širjenja gnilobe in pri obsegu dela, ki ga zahteva razvrščanje.

Če se navaja samo eno od obeh števil, je treba povedati, katero; deleža, izračunana na različna načina, nista primerljiva.

Pogoste napake pri ocenjevanju

Tabelo lahko vodoravno premaknete s tipkovnico ali s prstom.

Napaka Zakaj pokvari oceno Kako se ji izognemo
Pregled samo površine kupa Notranjost je lahko v drugačnih razmerah in prav tam se začne gniloba Vzorec iz več mest in različnih globin
Pregled samo tam, kjer je izguba že vidna Ocena opisuje najslabše mesto, ne serije Mesta se določijo vnaprej in ponovijo
Različen vzorec pri vsakem pregledu Izidov ni mogoče primerjati Enak postopek in zapisana masa vzorca
Seštevanje vseh izgub v eno število Ni mogoče ugotoviti, kaj je treba spremeniti Vsaka skupina se meri zase
Ocenjevanje samo ob koncu shranjevanja Ni izhodišča, zato deleža med shranjevanjem ni mogoče izračunati Pregled in zapis ob vnosu
Vzorčenje brez zapisa razmer v prostoru Izida ni mogoče povezati s pogoji Zapišejo se datum, mesto, temperatura in vlaga
Primerjava deležev, dobljenih na različna načina Utežni in števčni delež nista zamenljiva Navede se, kateri delež je izračunan in iz česa

Kaj storimo z oceno

Ocena je podlaga za odločitev, ne odločitev sama:

  1. Če je izguba zbrana na enem delu shrambe, se najprej preverijo razmere na tem delu: izmenjava zraka, dostop hladnega zraka, stik s steno. Vzrok je pogosteje v razporeditvi ali v opremi kot v celotni seriji.
  2. Če je izguba enakomerno razporejena po seriji, je verjetnejši vzrok v stanju pridelka ob vnosu (poškodbe, gniloba, nezrelost) ali v pogojih, ki veljajo za ves prostor.
  3. Če prevladuje kalanje, sta odločilna trajanje shranjevanja in uravnavanje pogojev; če prevladuje izsušitev, je treba preveriti izmenjavo zraka in vlago.
  4. Serije z naraščajočim deležem gnilobe se obravnavajo ločeno in porabijo prednostno, da se izguba ne prenese na sosednje. Mejne vrednosti za tako odločitev objektivno ni brez vira.
  5. Ob koncu shranjevanja se izid poveže s pripravo in pogoji. Če se je izguba ponovila pri isti sorti ali iz iste parcele, je to podatek za naslednjo sezono; spremeni se ena stvar naenkrat, sicer izida spremembe ni mogoče pripisati nobeni od njih.

En sam pregled ni dokaz o stanju serije; dokaz je enak postopek, ponovljen skozi shranjevanje.

Kaj v tej objavi še ni pripravljeno

  • Nobene mejne vrednosti ni v besedilu. Deleža, pri katerem je treba serijo izločiti, velikosti vzorca, števila mest in pogostosti pregledov nismo navedli, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Vrzeli so naštete med odprtimi vprašanji te objave.
  • Povezava med mestom pojava in vzrokom ni podprta z meritvami. Ker bi zanjo potrebovali meritve v konkretni shrambi, objava navaja le, kaj je treba preveriti, ne pa, kaj je dokazano.
  • Vira o ocenjevanju izgub v repozitoriju ni. Zato objava ne navaja nobenega vira in se opira na postopek iz vodnika Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje.

Pogosta vprašanja

Ali zadošča, da pregledam površino kupa?
Ne. Na površini so razmere drugačne kot v notranjosti: gomolji ob steni, ob vhodu zraka ali na vrhu kupa so lahko bolj izsušeni, v sredini pa se vlaga in toplota zadržita, zato se gniloba pogosto začne prav tam, kjer je na površini ne vidimo. Pregled površine je zato uporaben kot orientacija, ocena pa zahteva vzorec iz več mest in iz različnih globin.
Kolikšen vzorec naj vzamem in kolikokrat naj ga ponovim?
Teh številk v tej objavi ne navajamo, ker v repozitoriju zanje ni preverjenega vira. Pomembnejše od velikosti vzorca je, da je ta ves čas enak in da se zapiše: če je vzorec pri vsakem pregledu drugačen, izidov ni mogoče primerjati. Enako velja za število mest in globin – zapiše se tudi, od kod je bil vzorec odvzet.
Kdaj moram serijo izločiti?
Mejne vrednosti za izločitev v tej objavi ni, ker zanjo ni preverjenega vira. Odločitev je odvisna od namena pridelka, od hitrosti naraščanja izgub in od tega, ali se gniloba širi: če se delež med pregledi hitro povečuje, je smiselno serijo obravnavati ločeno in jo porabiti prednostno, da se izguba ne prenese na sosednje. Ocena je podlaga za tako odločitev, meje pa se določijo za konkretno shrambo in namen.

Naslednje opravilo

Zapišite stanje serije ob vnosu, nato pa ob vsakem pregledu odvzemite vzorec na enak način, ga razvrstite po vzrokih in izid zapišite skupaj z razmerami v prostoru. Serije z največjim deležem izgub porabite prednostno, ob koncu shranjevanja pa izid povežite s pripravo, pogoji in zlaganjem. Kateri podatki določajo pogoje shranjevanja in kaj se pri pregledih zapiše, opisuje vodnik Priprava krompirja na skladiščenje in shranjevanje; ravnanje med spravilom je opisano v objavi Izgube pri strojnem spravilu: kako jih izmerimo?.

Viri

Viri za to vsebino še niso navedeni. Trditev brez vira v tej vsebini ne sme biti.

Kako nastaja vsebina, kako beremo vire in kako se popravljajo napake, opisuje stran Uredništvo.

Prikazano 18. 09. 2026 ob gradnji strani.